Trgovina s talci

Ekstremistične skupine po vsem svetu že dolgo časa uporabljajo talce kot sredstvo trgovanja. Znani so podatki, da je Al Kaida od leta 2008 samo s talci zaslužila najmanj 125 milijonov dolarjev. Toda talcev ne ugrabljajo člani Al Kaide, temveč za to najemajo lokalne kriminalne združbe. "Kriminalne združbe v resnici niso teroristi, za denar le ugrabijo talce in jih nato pripeljejo ekstremistom, ki za njih zahtevajo odkupnino," je za New York Times dejala Letta Tayler iz organizacije Human Right Watch.

Al Kaida se je za tako taktiko odločila, da ne bi izpostavljala svojih borcev. Lokalni kriminalci nimajo dovolj infrastrukture in prepoznavnosti, da bi lahko zahtevali odkupnino od zahodnih vlad, vse to pa ima Al Kaida. Tak način ugrabljanja in prodajanja talcev naj bi bil še posebej razširjen v Jemnu.

WikiLeaks je leta 2010 objavil poročilo ameriškega veleposlaništva v Maliju, v katerem je navedek trgovca s talci Abdusalama Ag Asalata, ki je zatrdil, da Al Kaida v Afriki plačuje okoli 36 tisoč dolarjev za tujca, Američani pa je ne zanimajo, ker ameriška vlada ne plačuje odkupnin.

ISIS ugrablja po namigih drugih Za ISIS je do zdaj veljajo, da večino tujih talcev ugrabi sam. Toda po pripovedovanju prijateljev ubitega ameriškega talca Stevena Sotloffa so tudi z njegovim življenjem trgovali, še preden je bil ugrabljen. Po navedbah Baraka Barfija, njegovega prijatelja, so avgusta 2013, ko so ga ugrabili, njegovo lokacijo za ceno od 20 tisoč do 50 tisoč dolarjev borcem ISIS izdali borci sirske uporniške skupine Severna nevihta, ki jo podpirajo Združene države Amerike. Njihove sile je lani celo obiskal John Kerry.

State Depratment je za The Daily Beast zanikal tako različico dogodkov ter kakršnokoli povezavo med uporniki skupine Severna nevihta in ISIS pri ugrabitvi ameriškega talca. Uporniška skupina Severna nevihta sicer velja za veliko nasprotnico ISIS.

Mogoče sodelovanje in nakup talcev "ISIS se bori proti mnogo uporniškim skupinam in navadno med njimi ni prav nobene komunikacije," je za Daily Beast dejal Mouaz Moustafa, izvršni direktor lobistične skupine Sirska urgentna enota, ki se zavzema za ameriško intervencijo. "ISIS ima svoje obveščevalce, ki delujejo na različnih območjih in sporočajo lokacije tujcev."

Viri navajajo, da je pred razpadom zavezništva med uporniškimi skupinami v Siriji trgovanje s talci potekalo predvsem med ISIS in skupino Fronta al Nusra. Ta je organizacija Al Kaide, za katero je znano, da trguje s talci. Analitiki opozarjajo, da ni izključena možnost, da bi skupini ponovno začeli sodelovati, predvsem po tem, ko so Američani bombardirali tudi položaje Fronte al Nusra. Ni pa niti izključeno, da ISIS ne bo začel kupovati talcev od drugih skupin, glede na to, da se višine odkupnin, ki jih zahteva – in v nekaterih primerih dobi –, štejejo v milijonih dolarjev.

Države zanikajo plačilo odkupnin Prav odkupnine so nekaj, o čemer se zahodne vlade ne morejo sporazumeti. Američani odločno zavračajo plačevanje odkupnin za talce, druge vlade jih bolj ali manj odkrito plačujejo. Letos je ISIS izpustil 15 talcev. Francija naj bi za štiri talce plačala 18 milijonov dolarjev, ni znano, koliko je plačala Nemčija. Obe državi sicer zanikata plačevanje odkupnin. Za življenje novinarja Jima Foleyja naj bi nazadnje zahtevali 132 milijonov dolarjev, kar je Amerika zavrnila, Foleyja pa so usmrtili.

Tako se tudi talci, ki so skupaj ugrabljeni, lahko znajdejo v različnih položajih. Let 2009 so na primer islamisti v Maliju ugrabili štiri talce: dva Švicarja, Nemko in Britanca. Prvi trije so bili po nekaj mesecih izpuščeni, Britanca so usmrtili. Za prve tri naj bi njihove države plačale odkupnino, za Britanca pač ne.

Po poročanju BBC sicer ni nobenih dokazov, da so Nemci res plačali odkupnino. Švicarji, ki so, kar zadeva finance, toliko bolj natančni, so sprva objavili, da so v zameno za talca kreditirali malijskega predsednika, pozneje pa so na finančnem odboru švicarskega parlamenta objavili poročilo, da je vlada za talca plačala 3,2 milijona dolarjev. To je bilo celo prvič, da je katerakoli zahodna vlada priznala, da je plačala odkupnino.

Namesto denarja za odkupnino "pomoč" Toda plačilo odškodnine bi bilo lahko kršenje resolucije Združenih narodov številka 1904, ki zahteva zamrznitev vseh finančnih sredstev in pomoči Al Kaidi ter njenim organizacijam, dodatno pa je zapisano, da to velja tudi za plačevanje odkupnin za talce. Ameriška in britanska vlada se tega dosledno držita, preostale se očitno pogajajo.

Ni pa rečeno, da življenje talcev vedno odkupijo z denarjem. Turčija je 46 svojih talcev iz rok ISIS rešila z izpustitvijo zapornikov. Nemška vlada je nekaj svojih talcev v Severni Afriki rešila s "pomočjo", na primer v obliki novih avtomobilov.

Je pa velika razlika v vsoti za odkupnino med talci, ugrabljenimi v Severni Afriki, in tistimi, ki so v rokah ISIS. V Afriki za njihovo izpustitev zahtevajo največ deset milijonov dolarjev, o vsoti pa so se pripravljeni tudi pogajati, ISIS zahteva veliko več.

Seveda je vprašanje odkupnine moralno vprašanje: rešiti življenje ali z odkupnino ogroziti še več življenj? Za svojce ugrabljenih ni dileme, za vlade pač je.

Toda v primeru ISIS je pomenljiv tudi podatek, da so med njihovimi talci Zahodnjaki v manjšini. Veliko več ugrabitev in zahtev po odkupninah je za Sirce in Iračane, in to ne glede na to, ali so iz bogatih ali revnih družin. Talci so pač eden glavnih virov financiranja ekstremistov.