Petek, 22. 9. 2017, 4.01
7 let, 1 mesec
To je vprašanje, ki najbolj muči Nemčijo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,45
V nedeljo bodo Nemci izvolili nov nemški parlament. Zmaga se nasmiha CDU/CSU, kar bo Angeli Merkel najverjetneje prineslo četrti zaporedni kanclerski mandat. A nemški politični razred in medijski svet še najbolj muči vprašanje, kako močna bo AfD.
Po zadnjih anketah se podpora Krščanski uniji CDU/CSU giblje med 36 in 37 odstotki (na zadnjih volitvah leta 2013 je dobila 41,5 odstotka glasov).
- Je to mož, ki ima v rokah prihodnost Evrope?
- Temačna preteklost: nacizem, kiomunistična diktatura in pedofilija
- Kako usodne so lahko nemške volitve za Slovenijo
SPD še vedno daleč zadaj
Daleč za njo je na drugem mestu SPD, ki je ankete merijo od 20 do 23 odstotkov podpore (leta 2013 je stranka prejela 25,7 odstotka glasov).
Srdit boj za tretje mesto
Za tretje mesto je gneča precejšnja, saj so po javnomnenjskih meritvah kar tri stranke tesno skupaj. To so protimigrantska AfD, Levica in liberalna FDP.
Alice Weidel je poleg Alexandra Gaulanda glavna kandidatka AfD.
AfD, ki se bo v svoji nekajletni zgodovini prvič prebila v bundestag, ima po anketah podporo od devet do 12 odstotkov (na volitvah leta 2013 je s 4,7 odstotka obtičala tik pod petodstotnim parlamentarnim pragom).
Sahra Wagenknecht je prvi obraz stranke Levica.
Levici, ki je močna zlasti v zveznih deželah na območju nekdanje komunistične Vzhodne Nemčije, ankete merijo podporo med devetimi in 11 odstotki (leta 2013 je stranka dobila 8,6 odstotka).
Christian Lindner je glavni vlečni konj stranke FDP.
FDP, ki se bo po izpadu iz zveznega parlamenta leta 2013 zdaj znova vrnila v Berlin, podpira po anketah med devet do 11 odstotkov volivcev (leta 2013 je dobila 4,8 odstotka glasov).
Zeleni nevarno blizu izpada
V novem sklicu bundestaga bodo najverjetneje tudi poslanci Zelenih, čeprav so jim v preteklih tednih nekatere ankete namerile podporo, ki je bila zelo nevarno blizu petim odstotkom. Po zadnjih merjenjih imajo Zeleni podporo med sedmimi in osmimi odstotki (na volitvah leta 2013 so dobili 8,4 odstotka glasov).
Katrin Göring-Eckardt in Cem Özdemir sta glavna kandidata nemških Zelenih.
Merklova tudi naslednja štiri leta
Glede na pričakovano prepričljivo zmago CDU/CSU bo skoraj zagotovo Nemčijo in s tem tudi EU še naslednja štiri leta vodila zdajšnja kanclerka Merklova.
Čeprav so ji številni politični analitiki in nenemški mediji po izbruhu migrantske krize od jeseni 2015 naprej napovedovali konec njene kanclerske kariere, ji je uspelo prebroditi vse težave.
Angela Merkel bo letos skoraj zagotovo znova slavila. A kljub prepričljivi zmagi ni več tistega vzhičenega navdušenja, ki je med njenimi privrženci vladal leta 2013. Spomnimo se ljubkovalnic, kot so Angie ali Mutti, ali medijskih vzdevkov, kot je kraljica Evrope.
Brezhibni nemški gospodarski stroj
V pomoč ji je dejstvo, da nemški gospodarski stroj brezhibno teče in da hitre menjave vlad Nemcem niso pisane na kožo, ampak pogosto zvesto sledijo svojim voditeljem.
AfD popolnoma nezaželena, Levica delno
Po volitvah imajo skoraj vse stranke – razen črne ovce AfD, s katero sodelovanje izključijo vse stranke, in delno tudi Levice - realno možnost, da sodelujejo pri oblikovanju nove nemške vlade.
Še najmanj možnosti za sestavljanje nove vlade poleg AfD ima Levica. To stranko kot koalicijskega partnerja zavračata CDU/CSU in FDP. SPD in Zeleni sicer javno niso izključili morebitno povolilno sodelovanje z Levico, a je to malo verjetna kombinacija.
Martin Schulz je najverjetneje še en v nizu neuspešnih socialdemokratskih izzivalcev kanclerke Merklove. Poleg pomanjkanja osebne karizme Schulza zavira tudi večletna kriza SPD, ki se vleče od leta 2005 naprej. Nekdaj močna stranka, ki ima z Levico močno konkurenco v levem političnem prostoru, se zdaj opoteka okoli 25 odstotkov.
Leva rdeče-rdeča-zelena koalicija?
SPD in Zeleni bi lahko namreč levo usmerjeno koalicijo z Levico sestavili že leta 2013, a do tega takrat ni prišlo, čeprav so imele te tri stranke večino sedežev v bundestagu.
Pestre kombinacije
Vse druge kombinacije so realna možnost: od najverjetnejšega nadaljevanja zdajšnje velike črno-rdeče koalicije, "meščanske" koalicije med CDU/CSU in FDP (če bo seveda imela dovolj sedežev) do koalicije med CDU/CSU in Zelenimi ali koalicije med CDU/CSU, FDP in Zelenimi.
Nemško gospodarstvo je v dobrem stanju, kar vpliva tudi na mnenje velikega števila volivcev.
Kako uspešna bo AfD?
A veliko bolj kot vprašanje, kdo bo po 24. septembru vodil najmočnejšo evropsko državo (to bo skoraj zagotovo Merklova) ali kakšna bo nova koalicija, nemški politični prostor in nemške medije muči vprašanje, kako uspešna bo AfD.
Alternativa za Nemčijo (AfD) lahko v novem sklicu nemškega parlamenta dobi vse tja do 80 poslancev. S tem bo Nemčija v bundestagu prvič po drugi svetovni vojni dobila močno stranko desno od CDU/CSU.
Odločitev Angele Merkel iz septembra 2015, da bo odprla nemške meje za migrante in begunce, še vedno buri duhove v Nemčiji in bo vplivala na volilni izid stranke AfD.
AfD leta 2013 tik pod volilnim pragom
AfD, ki je leta 2013 nastala kot politični projekt nekdanjih članov CDU, nezadovoljnih zaradi Merklove politike reševanja evrske krize, bi se jeseni 2013 skoraj uspelo uvrstiti v nemški parlament.
Pravi zagon je stranka, na čelo katere se je poleti 2015 namesto evroskepktika Bernda Luckeja zavihtela nacionalnokonservativno usmerjena Frauke Petry, dobila septembra 2015, ko je Merklova odprla nemške meje za migrante in begunce.
Leta 2016 je sledil niz solidnih uspehov na nemških deželnih volitvah, ki so že nakazovali uspešni preboj v zvezni parlament letos jeseni.
Od poletja 2015 je sopredsednica stranke Frauke Petry, ki je stranko usmerila bolj na desno.
Ustaljene politične sile niso našle protiorožja za vzpon AfD. Mediji so sicer stranko stalno grajali kot skrajno desno stranko in svarili volivce pred njo, a to AfD ni spodrezalo podporo.
Decembra 2015 so druge stranke poskušale finančno zamajati AfD, ko so sprejele retroaktivni zakon o financiranju političnih strank, ki je bil uperjen proti AfD.
AfD je namreč po spletu trgovala z zlatom in tako višala državna sredstva, ki jih je prejemala iz proračuna. A zaradi nove zakonodaje bi lahko v strankini blagajni zazijala skoraj dvomilijonska luknja. Finančni propad stranke so preprečili njihovi privrženci, ki so stranki nakazali dovolj denarja, da je lahko delovala naprej.
Nemški zvezni parlament oziroma bundestag.
Nemški parlament nima točno določenega števila sedežev. Jasno je, da bo v parlamentu vsaj 598 stalnih sedežev in še nekaj dodatnih sedežev. V zdajšnjem sklicu je sedežev 631 (598 osnovnih in 33 dodatnih).
