Kako usodne so lahko nemške volitve za Slovenijo

Vsaj za zdaj kaže, da bodo nemške volitve v bundestag več ali manj potrditev obstoječega stanja tako v Nemčiji kot v EU in ne bodo prinesle nobenih usodnih sprememb.

• Je to mož, ki ima v rokah prihodnost Evrope?
• To so zvijače Merklove
• Levičarka, ki je dobila torto v glavo

Angela Merkel drvi k prepričljivi zmagi

Prva dama Krščanske unije (CDU/CSU) Angela Merkel, ki ima vajeti nemške vlade v svojih rokah že od leta 2005, bo namreč po napovedih anket prepričljivo zmagala.

Zadnje ankete so CDU/CSU namerile od 37 do 40 odstotkov, SPD od 22 do 25 odstotkov, Levici od osem do devet odstotkov, Zelenim od sedem do osem odstotkov, FDP od osem do devet odstotkov in AfD od sedem do deset odstotkov.

Edina negotovost pred volitvami je to, da je trenutno še dokaj veliko (okoli 40 odstotkov) nemških volivcev neodločenih. To je še zadnja rešilna bilka, ki se je prijema kanclerski kandidat socialdemokratov Martin Schulz. Ta je še pred nekaj meseci v anketah resno ogrožal Merklovo. Foto: Reuters

Ugibanja o novi koaliciji

Zaradi najverjetnejše zmage Merklove, ki jo kandidat socialdemokratov Martin Schulz po zadnjih anketah ne more ogroziti, je tudi za številne nemške politične analitike letošnja predvolilna kampanja dolgočasna.

Edino, kar je malce zanimivo, je ugibanje, ali bo Nemčija po volitvah dobila novo staro črno-rdečo koalicijo ali pa se bo oblikovala črno-rumena koalicija med CDU/CSU in liberalno FDP. Druge kombinacije imajo precej manj možnosti, a kljub temu niso nemogoče.

Novi politični obrazi v bundestagu

Volitve pa lahko kljub prepričljivi zmagi Merklove in nadaljevanju obstoječega stanja prinesejo tudi nov dejavnik v bundestagu – protimigrantsko AfD.

Alice Weidel in Alexander Gauland sta glavna kandidata AfD na letošnjih volitvah. Foto: Getty Images

Z vstopom AfD v parlament se bo nemško politično prizorišče še bolj razdrobilo, poleg tega se bo uresničila bojazen številnih voditeljev nemške krščanske demokracije pred tem, da se v nemškem parlamentu desno od CDU/CSU zasidra bolj desna stranka.

Uspelo je Adenauerju in Kohlu ...

Prvemu povojnemu kanclerju Zahodne Nemčije Konradu Adenauerju je v prvih letih Zahodne Nemčije uspelo preprečiti, da se desno od CDU oblikuje močna stranka jeznih in razočaranih pregnancev iz nekoč nemških vzhodnih dežel.

Prav tako je Helmutu Kohlu konec 80. in v začetku 90. letih uspelo preprečiti, da bi se v bundestag prebila protipriseljenska stranka Republikancev, ki je žela uspehe na deželnih volitvah. 

... Merklovi pa ne

Merklova pa se bo morala, kot kažejo ankete, sprijazniti s tem, da bo CDU/CSU dobila konkurenco na desnici tudi v parlamentu. AfD lahko poleg tega v prihodnjih letih postane hud tekmec CDU/CSU za glasove volivcev desno od sredine.

Na zadnjih nemških zveznih volitvah leta 2013 se je ustvaril malce nenavaden položaj. Na teh volitvah so največ glasov dobile stranke desno od sredine (CDU/CSU, FDP in takrat predvsem protievrska AfD), a ker sta FDP in AfD obtičali tik pod petodstotnim volilnim pragom, so največ sedežev v bundestagu dobile stranke levo od sredine (SPD, Zeleni in Levica), kar je vplivalo tudi na sestavo vladne koalicije. Zanimivo bo videti, kako se bo Merklova, ki je pragmatična političarka, obnašala na oblasti, če bodo imele v novem bundestagu največ sedežev stranke desno od sredine. Bo to vplivalo tudi na spremembo azilne politike?

EU bo nadaljevala pot po starih tirnicah

Tudi na evropski ravni v primeru zmage Merklove najverjetneje ne bo nobenih večjih sprememb. Še vedno bo vsaj na videz EU v prihodnjih letih naprej vlekla nemško-francoska lokomotiva, tokrat v tandemu Merkel - Macron. 

Na videz skupna lokomotiva zato, ker ima iz leta v leto vse večjo moč predvsem Nemčija, čeprav po drugi strani Francija še vedno ohranja precej moči znotraj EU, kar lahko izkorišča sebi v prid.

V času, ko je nemška kanclerka Angela Merkel, se je v Elizejski palači zamenjalo že veliko predsednikov. Do leta 2007 je predsedoval Jacques Chirac, med letoma 2007 in 2012 Nicolas Sarkozy, nato je sledil Francois Hollande, zadnji "francoski partner" Angele Merkel pa je mladi Emmanuel Macron. Foto: Reuters

Trenja s Poljsko in Madžarsko ter nepredvidljivi odnosi s Trumpom

Zmaga Merklove pomeni tudi, da se bodo nadaljevala trenja med EU ter Poljsko in Madžarsko, ki sta trn v peti Merklovi. 

Tudi odnosi med Trumpovo Ameriko in Nemčijo se ne bodo občutno spremenili. Mogoče bo Merklova malce umirila protitrumpovsko retoriko, ki jo uporablja tudi zaradi predvolilnega nabiranja glasov med Nemci, ki se ne morejo sprijazniti z najslavnejšim slovenskim zetom Donaldom Trumpom v Beli hiši.

Se bodo po nemških volitvah odnosi med Angelo Merkel in Donaldom Trumpom izboljšali? Foto: Reuters

Slovenija odvisna od Nemčije, ta pa od Kitajske in ZDA

Edina nevarnost, ki lahko ogrozi Nemčijo in s tem oblast Merklove, je občutno zmanjšanje obsega svetovne trgovine in vzpon protekcionizma.

Tako kot je Slovenija izvozno usmerjena država, ki je odvisna zlasti od Nemčije, je tudi Nemčija izvozno usmerjena država, ki je precej odvisna od stanja kitajskega gospodarstva in od tega, kako resno misli Trump z omejevanjem svobodne trgovine.