Sreda, 14. 12. 2016, 19.09
7 let, 1 mesec
To je Trumpov revolucionar, ki želi ljudi narediti nesmrtne
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,50
1
Milijarderja Peter Thiel in Elon Musk sta leta 2002 skupaj obogatela, toda pred letošnjimi predsedniškimi volitvami sta se znašla na nasprotnih si bregovih.
Medtem ko je električno-vesoljski vizionar Musk, ki je imel v zadnjih osmih letih pri svojih drznih poslovnih načrtih neomajno podporo Obamove administracije in demokratskih zveznih držav, podprl demokratko Hillary Clinton, je bil Thiel glasen zagovornik republikanskega kandidata Donalda Trumpa.
Thiel in Trumpova revolucija
Kakšne so bile povezave med demokrati Baracka Obame in kaj utegne Trumpova zmaga pomeniti za nadaljnje načrte Muskovega vesoljsko-električnega imperija, smo že opisali. Tokrat poglejmo, kakšna je Thielova vloga v Trumpovi revoluciji. Thiel je s prodajo PayPala, katerega solastnik je bil (med solastniki je bil tudi Musk), eBayu leta 2002 prislužil 55 milijonov dolarjev (skupaj so vsi lastniki iztržili 1,5 milijarde dolarjev oziroma zdajšnjih 1,4 milijarde evrov).
Z izkupičkom je ustanovil sklad za upravljanje premoženja Clarium Capital in sklad tveganega kapitala za naložbe v nova tehnološka podjetja Founders Fund. Ta sklad je med drugim denarno podprl ustanovitev Muskovega vesoljskega podjetja SpaceX, spletno stran za posredovanje najema stanovanja Airbnb, spletno storitev za pretakanje glasbe Spotify, irski startup Stripe, podjetja za raziskavo umetne inteligence, biotehnološka podjetja, kot je Modern Meadow, ki želi razviti izdelavo umetnega mesa in usnja …
Thielova najbolj dobičkonosna naložba pa je bil zagotovo Facebook Marka Zuckerberga. Bil je prvi zunanji vlagatelj v to družbeno omrežje. Leta 2004 je v Zuckerbergovo podjetje vložil 500 tisoč dolarjev, s čimer je pridobil 10,2-odstotni delež in mesto v upravnem odboru. Leta 2012 je svoj delež prodal za milijardo dolarjev (940 milijonov evrov).
Če Musk sanjari o brezogljični družbi in zeleni električni revoluciji, ki bo svet rešila pred podnebnimi spremembami, ter želi na Marsu ustvariti človeško kolonijo, pa se hoče Thiel spopasti s smrtjo in jo premagati. Ali vsaj upočasniti staranje. Veliko njegovih naložb je namreč povezanih s projektom nesmrtnost (The Immortality Project).
Boj proti smrti je nekaj naravnega
"Smrt je naraven pojav, toda tudi boj proti smrti je nekaj naravnega," je Thiel, ki načrtuje, da bo živel 120 let, pred leti pojasnil za britanski časnik The Telegraph. Več kot šest milijonov dolarjev (5,6 milijona evrov) je doniral skladu Methuselah Foundation, ki želi ustvariti tehnologijo za pomlajevanje ljudi. Podpira tudi sklad SENS Research Foundation, ki želi ustaviti proces staranja. Pri obeh ima pomembno vlogo britanski znanstvenik Aubrey de Grey.
Thiel je prepričan, da bodo zdravilo za rak odkrili v prihodnjih 20 letih in da je odkritje zdravila za Alzheimerjevo bolezen zelo blizu. Njegov boj proti smrti ima tudi globlji, nekakšen filozofsko-družbeni premislek: z bojem proti smrti želi predramiti zahodno civilizacijo, ki se je po njegovem mnenju preveč nevarno sprijaznila z zatonom.
Ko je bil otrok, mu starši niso dovolili gledati televizije, zato je veliko bral. Njegov najljubši pisatelj je J. R. R. Tolkien. Tolkienov Gospodar prstanov je bil navdih za ime podjetja Palantir in naložbenega sklada Mithir. Pozneje je bral tudi dela Aleksandra Solženicina in Ayn Rand. Je tudi šahovski mojster. Na fotografiji: Thiel je imel čast prve poteze na nedavnem šahovskem spopadu med Magnusom Carlsenom in Sergejom Karjakinom.
Usodno poletje leta 1969
Do leta 1969 je bilo gibalo človeškega razvoja optimistična vera v tehnološki in znanstveni napredek: vrh tega razmišljanja se je zgodil 20. julija tega leta, ko je ameriški astronavt Neil Armstrong pristal na Luni in hodil po njeni površini. Tri tedne pozneje se je zgodil Woodstock.
S pojavom hipijevskega gibanja vera v tehnološki napredek ni bila več gibalo razvoja. Namesto optimizma, utemeljenega na veri v tehnološki in znanstveni napredek, se je razširil optimizem, da bo svet boljši, ne glede na to, ali kaj naredimo. Ta optimizem se je na koncu prevesil v družbeni pesimizem, ugotavlja Thiel.
Dolgoletni libertarec je postal Trumpov republikanec
Thiel je dolgo veljal za libertarca, torej zagovornika čim manjše vloge države v gospodarstvu in družbi (vložil je tudi denar v libertarni inštitut The Seasteading Institute, ki želi na morjih, ki ne pripadajo nobeni državi, zgraditi ploščadi s stanovanji), zato je po svoje malce presenečenje, da je podprl Trumpa, ki zagovarja večjo vlogo države.
Thiel je imel nekaj dni pred volitvami odmevni nastop pred novinarji v washingtonskem državnem novinarskem klubu (National Press Clubu), kjer je med drugim dejal, da bo Trump ustvaril novo republikansko stranko, ki bo presegla dogme reaganizma, in da ideologija svobodnega trga ne sme biti izgovor za propad. Kot primere dobrih državnih projektov je navedel projekt gradnje prve atomske bombe, gradnjo ameriškega avtocestnega omrežja in Nasin vesoljski program Apollo.
Thiel je v času republikanskih primarnih volitev postal Trumpov kalifornijski delegat, na republikanski nacionalni konvenciji, ki je v Clevelandu potekala med 18. in 21. julijem, pa je bil eden od glavnih govorcev.
Obama z močjo države nad Thiela
Če je Musk v času Obamove administracije dobival milijardne subvencije za svoje projekte, pa se je septembra letos, torej slaba dva meseca pred volitvami, Obamova administracija lotila Thiela, ki je postal eden glavnih Trumpovih zaveznikov.
Ministrstvo za delo je namreč sprožilo preiskavo proti Thielovemu podjetju Palantir z za lase privlečenim izgovorom, da podjetje pri zaposlovanju rasno diskriminira Azijce, čeprav je kar 44 odstotkov programskih inženirjev v podjetju po rodu Azijcev.
Skrivnostni milijarder, brez katerega Melania ne bi postala prva dama ZDA
To je mož, ki ga ima ameriška levica za najbolj nevarnega političnega operativca
Ubijalec bin Ladna
Palantir, ki ga je leta 2004 soustanovil Thiel skupaj s svojim prijateljem Alexom Karpom, izdeluje varnostno programsko opremo za iskanje in analizo podatkov ter sodeluje z ameriško obveščevalno agencijo Cia (ameriška obveščevalna služba je tudi sofinancirala sklad).
Močna stična točka med Thielom in Trumpom je tudi kritika politične korektnosti in multikultarizma. Že leta 1995 je Theil skupaj z Davidom O. Sacksom izdal knjigo The Diversity Myth. Multiculturalism and Political Intolerance on Campus (Mit o različnosti. Multikulturalizem in politična netoleranca na univerzi.), v kateri je trdil, da je ideologija multikulturalizma le izgovor za utišanje oporečniških glasov in sredstvo za dušenje intelektualnega napredka. Na fotografiji: Thiel na republikanski nacionalni konvenciji v Clevelandu.
Palantirjeva programska oprema naj bi odkrila, kje je zloglasni vodja teroristične mreže Al Kaida Osama bin Laden, ki so ga nato maja 2011 ubili ameriški specialci, zato je Palantir dobil sloves ubijalca bin Ladna oziroma vzdevek Killer app (sl. ubijalska aplikacija). Palantir ima tudi nevojaške oziroma zasebne stranke, toda če bi zaradi preiskave izgubil posle s Cio oziroma z državo, ki so vredni 340 milijonov dolarjev (320 milijonov evrov), bi podjetje bankrotiralo. S Trumpovo zmago te nevarnosti seveda ni več.
Lov na čarovnice v Silicijevi dolini
Zaradi podpore Trumpu pa so ga vse bolj grdo gledali tudi v Silicijevi dolini. Ta je bila pred letom 2008 še politično nevtralna in je sodelovala z obema stranema, republikansko in demokratsko, v zadnjih letih pa je postala demokratska trdnjava, kjer so republikanci skorajda nekakšne črne ovce.
Ko se je sredi oktobra letos razvedelo, da je Thiel Trumpovi kampanji doniral 1,25 milijona dolarjev (1,2 milijona evrov), je po Silicijevi dolini završalo. Najbolj ostra in zagnana je bila Ellen Pao, šefica svetovalnega podjetja za spodbujanje različnosti v podjetjih z imenom Project Include. Thielove poslovne partnerje in druge je pozvala, da prekinejo vse poslovne stike s Thielom in njegovimi zavezniki.
Ellen Pao je zahtevala, da Thiela vržejo iz upravnega odbora Facebooka in da z njim prekine sodelovanje vališče startupov Y Combinator. Tako Sam Altman, predsednik Y Combinatorja, kot Facebookov Zuckerberg sta njen poziv zavrnila in se pri tem sklicevala na različnost (diversity).
Thiel je zdaj glavni mož v Silicijevi dolini
Po volitvah je seveda razmerje moči zelo drugačno in Thielova vloga v Silicijevi dolini se je okrepila. Thiel, tudi član 16-članske Trumpove tranzicijske ekipe, ki pripravlja vse potrebno za prevzem oblasti 20. januarja prihodnje leto, je tako postal posrednik med vodilnimi možmi tehnoloških podjetij in Trumpom.
V sredo se bo tako Thiel skupaj s Trumpom sestal z vodilnimi možmi tehnološke panoge: prišli bodo Applov Tim Cook, prvi mož Googla oziroma Alphabeta Larry Page, Sheryl Sandberg iz Facebooka, Satya Nadella iz Microsofta, Brian Krzanich iz Intela, povabljen je tudi Amazonov Jeff Bezos, mogoče bo prišel tudi Musk. Tema pogovora naj bi se sukala o tem, kako bodo tehnološka podjetja spodbujala zaposlovanje Američanov in prenos delovnih mest nazaj v ZDA.
1