Richard Fisher, vplivni predsednik teksaškega FED, je odločen nasprotnik poceni denarja oziroma spodbujanja ekspanzivne denarne politike. Bo s svojimi zamislimi prepričal tudi osrednji FED?
Po izbruhu svetovne finančne krize leta 2008 so se ameriške zvezne rezerve (FED) pod vodstvom Bena Bernankeja odločile za ekspanzivno denarno politiko oziroma politiko poceni denarja. FED je znižal obrestne mere s 5,25 na 0,25 odstotka in nakupil za 2,9 bilijona evrov obveznic.
Poceni denar preplavi finančni trg
Banke, ki so se zaradi t. i. slabih posojil znašle v težavah, je FED preplavil z denarjem. Toda namesto da bi šel ta denar iz finančnega sektorja v obliki posojil v gospodarstvo, banke poceni denar porabljajo za nakupe delnic, zaradi česar je vrednost delnic krepko zrasla.
Številni zato opozarjajo, da bo prenapihnjeni delniški mehurček enkrat počil – tako, kot je prišlo do zloma borze na črni petek leta 1929 ali ob poku dotcom mehurčka leta 1999.
Teksašan zagovarja zgledovanje po denarnem Mojzesu
Obstaja kakšna alternativa poceni denarju? Fisher, ki že od leta 2005 vodi teksaški FED, je prepričan, da je. V Kaliforniji rojeni Teksašan zagovarja zgledovanje po Paulu Volckerju, ki je FED vodil od leta 1979 do 1987.
Volcker, ki ga Fisher označuje za "Mojzesa denarne politike", je namreč v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja krepko dvignil obresti. S tem je sicer povzročil kratkotrajno recesijo, toda oklestil inflacijo in razstrupil gospodarstvo od tržno neracionalnih projektov.
Kako je Volcker stisnil v kot komunistično Jugoslavijo
Njegov ukrep podražitve denarja pa je imel tudi svetovni učinek, saj je dvig obresti za posojila stisnil v kot prezadolžene države, ki so se v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, v času t. i. reciklaže naftnih dolarjev, čezmerno zadolževale.
Med države, ki so si sposojale od zahodnih bank denar, ki so ga tja po naftnem bumu naložile izvoznice nafte iz arabskih držav, so spadale tudi številne komunistične države vzhodno od železne zavese, med njimi tudi nekdanja Jugoslavija.
Bo Fisher prepričal Yellnovo?
Dvig obresti in skokovita podražitev nafte (leta 1979 je prišlo zaradi islamske revolucije v Iranu do druge naftne krize) sta Jugoslavijo, ki je imela neustrezno, neracionalno in zaostalo gospodarstvo, pahnili v agonijo. V desetletju je komunistična država, kjer je prišlo do vse ostrejših trenj med razvitimi in nerazvitimi republikami, razpadla.
Bo Fisherjevim zamislim sledila nova predsednica FED Janet Yellen, ki je letos februarja zamenjala Bernankeja na čelu najpomembnejše centralne banke? Sicer FED že od decembra lani postopoma zmanjšuje nakup državnih obveznic in hipotekarnih vrednostnih papirjev, toda obrestna mera še vedno ostaja pri zgodovinsko nizkih 0,25 odstotka.
Drag denar za Slovenijo
Če pa bodo v Washingtonu dokončno prevladale zamisli šefa FED iz Dallasa, pa bo to zagotovo imelo svetovni učinek. Preobrat iz politike poceni denarja v politiko dragega denarja bi verjetno stisnil v kot zadolžene države, ki se bolj kot na reforme zanašajo na sposojanje denarja, med njimi tudi Slovenijo.
3
