To je država, ki bi lahko plavala v denarju

Padanje cene nafte je zlasti močno udarilo Venezuelo. Ta južnoameriška država, ki je bila ena od pobudnic ustanovitve Opeca, si znotraj te organizacije izvoznic nafte vztrajno prizadeva, da bi zmanjšali količino načrpane nafte in tako ustavili padanje cen.

Venezuela ima skoraj 300 milijard sodčkov naftnih zalog Za zdaj je znotraj nekdaj strah vzbujajočega naftnega kartela močnejši glas Savdske Arabije, ki odločno nasprotuje zmanjšanju črpanje nafte. S padanjem cen se tako vse bolj maje chavistični socialistični eksperiment v Venezueli in poglablja vsesplošna gospodarska kriza v državi.

Glede na to, da je Venezuela država, ki ima največje ocenjene zaloge nafte na svetu, in to kar 298 milijard sodčkov (sodček vsebuje 159 litrov, op. p.), bi pričakovali, da bo plavala v naftnem denarju. Toda dejansko je ravno obratno.

Venezuela glede na svoje zaloge načrpa malo nafte Venezuela je glede načrpane nafte šele na 12. mestu na svetu, saj jo načrpa 2,46 milijona sodčkov na dan. Za primerjavo: Savdska Arabija, ki je 265 milijardami ocenjenih sodčkov na drugem mestu glede svetovnih zalog, dnevno načrpa 9,58 milijona sodčkov na dan, piše nemški časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung.

Še bolj prehitevajo Venezuelo ZDA, ki imajo "le" 44 milijard sodčkov ocenjenih zalog, a dnevno načrpajo kar 12,2 milijona sodčka na dan. ZDA, ki so za socialistični venezuelski režim sovražnik številka ena, so tako država, ki načrpa največ nafte na svetu (pred Rusijo in Savdsko Arabijo).

Socialistični eksperiment Huga Chaveza Kje so razlogi, da 30-milijonska Venezuela, ki bi skoraj morala plavati v denarju, postaja vse bolj revna (v državi primanjkuje osnovnih živil, kot so mleko, kuhinjsko olje, moka in maslo ter drugih življenjskih potrebščin, kot so toaletni papir in otroške plenice), vse bolj nevarna zaradi razraščanja kriminala in vse bolj politično nemirna.

Vse je povezano s politiko nekdanjega predsednika Venezuele Huga Chaveza, ki se je povzpel na oblast leta 1998 s pomočjo glasov revnih. Nekdanji častnik Chavez je napovedal gradnjo t. i. socializma 21. stoletja, ki je pozneje dobil ime chavizem.

Naftna družba v rokah chavistov Temelj Chavezovega socializma predstavljajo prihodki od izvoza nafte. Chavez si je tako politično podredil venezuelskega naftnega orjaka Petróleos de Venezuela (PDVSA). Ta koncern, ki je veljal za enega najboljših podjetij na svetu, zdaj propada.

V PDVSA so namreč prišli Chavezovi politični kadri, številni strokovnjaki so odšli (po neuspelem puču proti Chavezu leta 2002 jih je odšlo kar 20.000). Chavez je znižal količino denarja, ki ga je to državno podjetje namenjalo za naložbe in razvoj (s katerim bi lahko posodobilo črpanje nafte in s tem povečalo količino načrpanega črnega zlata), in povečal izdatke, ki jih je moral koncern plačevati državi.

Zmanjševanje števila revnih in poceni bencin S tem denarjem so chavisti znižali revščino v državi, kjer se je število prebivalcev zaradi visoke rodnosti od leta 1950 povečalo za šestkrat. Če je bilo leta 2002 revnih kar 49 odstotkov Venezuelcev, jih je bilo leta 2011 29 odstotkov.

Glasove revnih sta zdaj že pokojni Chavez (umrl je marca lani) in njegov naslednik Nicolas Maduro pridobivala tudi s tem, da bencin prodajajo krepko pod njegovo tržno vrednostjo. Liter bencina tako stane le slabih 0,02 evra za liter, kar pomeni, da je bencin v Venezueli najcenejši na svetu (vir: GlobalPetrolPrices.com). Za primerjavo: v Sloveniji je liter kar 68-krat dražji – 1,36 evra.

Zadnja leta spet več revnih Poleg tega Venezuela po ugodnih cenah prodaja nafto tudi ideološkim zaveznicam oziroma prijateljskim državam, kot je Kuba. Poleg tega mora Venezuela Kitajski pošiljati na dan 250 tisoč sodčkov nafte, in sicer v zameno za kitajsko milijardno posojilo.

Vsa ta zgrešena naftna politika je v bistvu rezanje veje, na kateri sedi Venezuela. Da je zmanjševanje revščine po chavistično zgrešeno, kažejo tudi najnovejši statistični podatki. Revščina se namreč spet povečuje. Po podatkih venezuelskih državnih statistikov je bil letos spomladi reven že vsak tretji Venezuelec, lani spomladi pa vsak četrti.

Na robu bankrota Državi prihodnje leto grozi bankrot. Odplačati bo morala namreč milijardna posojila - 16. marca 1,07 milijarde evrov posojila, nekaj dni pozneje pa še milijardo. Država bo ta denar zbrala le z veliko težavo, če sploh bo.

Po oceni Credit Suisse bi morala biti cena sodčka nafte, da bi lahko južnoameriška država izpolnjevala svoje dolžniške obveznosti, visoka 97 dolarjev (80 evrov), zdaj pa je le okoli 60 dolarjev (49 evrov). Izvoz nafte namreč za Venezuelo predstavlja 80 odstotkov izvoza, dve tretjini vseh državnih prihodkov in več kot 90 odstotkov vseh deviznih prihodkov.