Petek, 13. 4. 2012, 14.44
7 let, 1 mesec
IZ ARHIVA: 105 LET PO POTOPU TITANIKA
Titanik – ladja izgubljenih priložnosti
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3
5
To je bila največja ladja svojega časa, za katero so bili mnogi prepričani, da je ne more potopiti niti bog. A Titanik je 15. aprila 1912 na svoji krstni plovbi čez Atlantik klonil pred ledeno goro.
Ko so 31. marca 1909 začeli graditi Titanik, so želeli izdelati največjo, najhitrejšo in najbolj luksuzno ladjo na svetu. Po le treh letih gradbenih del je Titanik 10. aprila 1912 zaplul na svojo krstno plovbo iz Southamptona v New York. Za mnoge, zlasti tiste, ki so želeli v Ameriki poiskati boljše življenje, je bila to ladja, polna upanja. Za petične goste, ki jih na ladji ni bilo malo, pa je bil parnik primer tehnološkega razvoja in napredka takratne družbe.
"Ledena gora, tik pred nami "
Titanik je prvih nekaj dni dobro premagoval morske milje, s tem pa se je vse bolj bližala tudi nevarnost. V nedeljo zvečer, dvajset minut do polnoči, je stražar na poveljniški most javil nevarnost: "Ledena gora, tik pred nami". A bilo je prepozno. Ladja je 40 sekund pozneje z vso silo trčila v ledeno goro, zaradi trka pa je na trupu nastala vrsta lukenj.
Šest vodotesnih prekatov je bilo poškodovanih, pet naj bi bilo poplavljenih v le eni uri. Titanik pa bi lahko po izračunih plul le s štirimi poplavljenimi prekati. V ponedeljek, 15. aprila 1912, je Titanik po dveh urah in 40 minutah drame sredi Atlantika ob 2.20 izginil s površja. Od 2.224 ljudi jih je nesrečo preživelo le 705, večinoma ženske in otroci. Številke o potnikih in preživelih se sicer razlikujejo.
V tretjem razredu so se "gnetli" tudi Slovenci
S Titanikom je potonil tudi eden najbogatejših ljudi tistega časa John Astor.
Med potniki prvega razreda na potopljeni čezoceanki je bilo tudi več znanih oseb: eden najbogatejših ljudi tistega časa John Astor, industrialec Benjamin Guggenheim, zgodovinar Lawrence Beesley in številni drugi.
V tretjem razredu so se medtem "gnetli" večinoma potniki iz Avstro-Ogrske, Srbije in Sredozemlja. Na prvi in hkrati zadnji plovbi Titanika pa je bilo tudi nekaj Slovencev, ki so v Ameriko odšli v veri po boljšem življenju.
Na ladji so bili vsaj trije Slovenci: Franc Karun (39) in njegova štiriletna hči Manca ter njun sorodnik Janez Merkun. Nesrečo sta preživela le Franc in njegova hči. Po nekaterih podatkih pa naj bi bil na ladji še četrti Slovenec, Janko Vovk (21), ki pa nesreče naj ne bi preživel.
Za 2224 ljudi je bilo na voljo le 20 reševalnih čolnov
Takoj po nesreči so na obeh straneh Atlantika začeli preiskavo o vzrokih za tragedijo. Obe strani sta prišli do podobnega zaključka, da je do trka z ledeno goro prišlo, ker kapitan Edward John Smith ni upošteval svaril o nevarnosti ledenih gora in o preveliki hitrosti.
Obe preiskavi sta še pokazali, da je bilo na ladji premalo reševalnih čolnov. Teh je bilo sicer 20, od tega bi se lahko v en čoln vkrcalo 68 potnikov. Ker osebje na Titaniku ni bilo seznanjeno s kapaciteto čolnov, so bili ti sprva napol prazni. Ob ustrezni reševalni akciji bi lahko tako rešili vsaj še 500 potnikov. Res pa je tudi, da se nekaj potnikov sprva ni želelo izkrcati, saj so bili prepričani, da je ladja nepotopljiva.
Preživeli na ladji Carpathia, ki je priskočila na pomoč Titaniku.
V nesreči je sicer umrl samo en otrok iz prvega razreda, medtem ko jih je v podpalubju življenje izgubilo kar 49. Veliko potnikov pa je umrlo v ledeno hladnem morju, ki je imelo tisto noč, ko je Titanik potonil, temperaturo pol stopnje pod ničlo. Večina trupel je bila, ko so jih potegnili iz Atlantika, nerazpoznavnih.
Je Titanik potonil zaradi nekakovostnega jekla …
V vseh teh letih pa se je pojavilo tudi več drugih zgodb o tem, kaj je bil vzrok za potop Titanika. Tako so leta 1993 objavili raziskavo, po kateri potopa Titanika ni povzročil trk v ledeno goro, temveč šibka konstrukcija železnih plošč. Te naj bi namreč vsebovale velike količine žvepla, zaradi česar je bilo jeklo pri nizkih temperaturah krhko. Ker so hkrati s Titanikom gradili tudi ladjo Olympic, nekateri domnevajo, da na trgu ni bilo zadostnih količin kakovostnega materiala.
… ali Lune?
Med zadnjimi gre omeniti še razlago, da naj bi na sam potop vplivala tudi Luna. Znanstveniki namreč domnevajo, da je bila Luna tisto noč usodno blizu Zemlje, to pa je skupaj s še nekaterimi astronomskimi dogodki povzročilo veliko plimo, zaradi česar se je od Grenlandije ločilo večje število ledenih gora kot običajno. Titanik naj bi potem zadel v eno od teh gora, pa čeprav na začrtani poti naj ne bi bilo toliko ovir.
Ena ladja in več kot 2200 duš
Mesto na vodi je začasno nudilo dom več kot 2200 potnikom in članom posadke. Tiste usodne noči je prav vsak od njih doživel svojo zgodbo. Zapisi z ladje govorijo o tem, kako so strojniki in kurjači vse do zadnjega prečrpavali vodo in ladji zagotavljali elektriko.
National Geographic omenja celo zgodbo moškega, ki se je, da bi se prebil do rešilnih čolnov, preoblekel v žensko. Ena od zgodb govori tudi o Japoncu, ki je nesrečo preživel. Japonci so bili prepričani, da bi moral potnik umreti častne smrti, zato so ga ob vrnitvi domov označili za strahopetca, časopisi pa so celo namigovali, naj stori samomor.
Za vozovnico tudi do 70.000 dolarjev
Titanik je vsekakor bila ladja presežkov. Sama izdelava parnika je stala 7,5 milijona ameriških dolarjev, kar je enako današnjim 400 milijonom ameriških dolarjev. Za vozovnico v prvem razredu so morali potniki odšteti tudi do 4700 dolarjev, danes pa bi vas takšna vozovnica stala od 50.000 do 70.000 dolarjev (47 tisoč evrov do 66 tisoč evrov).
Nesreča čezoceanke je imela veliko širše razsežnosti. Pred tem se je zdelo, da ni nič nemogoče in da je svet na prelomu nove dobe. A s potopom Titanika je potonila tudi vera v prihodnost. Titanik ni bil le ladja. Bil je statusni simbol in simbol boljšega življenja. S Titanikom je potonilo 1514 ljudi in prav toliko želja. Želja po drugačnem in boljšem svetu.
Tiste noči na kraju nesreče ni bilo kamermana ali fotografa, a zgodba o Titaniku se je kljub vsemu ohranila vse do danes. Celo več, po tem so posneli več filmov in na tisoče pesmi.
Le 29 dni zatem, ko je Titanik izginil s površja, so o njem posneli prvi film. V nemem filmu Rešena s Titanika (Saved From the Titanic) je glavno vlogo zaigrala ena od preživelih v nesreči, igralka Dorothy Gibson. Še isto leto so svojo različico posneli tudi Nemci in posneli film V noči in ledu (In Nacht und Eis), znan tudi pod imenom Potapljanje Titanika (Der Untergang der Titanic). Film je za tisti čas vseboval številne posebne efekte.
Nato so sledili še številni drugi, največja uspešnica pa je bil gotovo Titanik iz leta 1997 režiserja Jamesa Camerona. Eden najbolj gledanih filmov vseh časov je prejel kar 11 oskarjev, glavni vlogi v njem pa sta odigrala Leonardo DiCaprio in Kate Winslet.
5