Nedelja, 18. 6. 2023, 14.38
1 leto, 6 mesecev
Švicarji na referendumu podprli podnebni zakon in obdavčitev multinacionalk
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,61
Švicarji so podprli podnebni zakon, katerega cilj je usmeriti državo k ogljični nevtralnosti do leta 2050.
Švicarji so danes na referendumu odločali o zakonih o zaščiti podnebja in o minimalni obdavčitvi multinacionalk. Volivci so glede na prve projekcije oba zakona podprli. Nov podnebni zakon je podprlo slabih 59 odstotkov volivcev, medtem ko jih je skoraj 80 odstotkov podprlo vpeljavo minimalne obdavčitve multinacionalk.
Zakon o zaščiti podnebja, katerega cilj je usmeriti državo k ogljični nevtralnosti do leta 2050, je podprlo 59,1 odstotka volivcev, za zakon o davčni reformi za vpeljavo minimalne davčne stopnje za multinacionalke pa je glasovalo 78,5 odstotka volivcev, po poročanju nemške tiskovne agencije dpa kažejo končni izidi glasovanja. Volilna udeležba je bila 42-odstotna.
Javnomnenjske ankete so že pred glasovanjem pokazale, da se obema zakonoma obeta podpora.
Do leta 2050 želijo doseči ogljično nevtralnost
Namen novega zakona o zaščiti podnebja je doseči ogljično nevtralnost do leta 2050. Ob tem naj bi podnebju škodljive izpuste do leta 2040 zmanjšali za 75 odstotkov v primerjavi z letom 1990. Zmanjšali naj bi tudi porabo fosilnih goriv.
Parlament je zakon že sprejel, vendar mu desna konservativna Švicarska ljudska stranka (SVP) nasprotuje. Trdi namreč, da bi to povzročilo velik dvig cen. Stranka je zbrala dovolj podpisov za razpis referenduma, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Višji davki za multinacionalke
Pri vprašanju obdavčitve dohodkov pravnih oseb pa gre za izvajanje sklepa Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), v skladu s katerim bi bile multinacionalke z najmanj 750 milijoni evrov prihodkov obdavčene po najmanj 15-odstotni davčni stopnji.
Švicarski kantoni imajo ponekod znatno nižjo stopnjo davka in so zato posebej privlačni za multinacionalke. Od višjih davčnih prihodkov bi imela koristi predvsem kantona Basel in Zug, kjer imajo sedež veliki farmacevtski in trgovski koncerni, še poroča dpa.
