Petek,
30. 11. 2012,
13.55

Osveženo pred

8 let, 8 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Natisni članek

Slovenija kakovost življenja

Petek, 30. 11. 2012, 13.55

8 let, 8 mesecev

Švica najboljša na svetu, Slovenija 32.

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2
Sodeč po zadnjih meritvah kakovosti življenja je Švica najboljša na svetu, Slovenija je med osemdesetimi državami zasedla 32. mesto.

Indeks kakovosti življenja z merjenjem bogastva, sreče, zdravja in zaupanja v javne ustanove beleži, v katerih državah na svetu je najbolje biti rojen. Raziskavo opravlja The Economist Intelligence Unit, sestrska organizacija britanskega časnika The Economist, ki podjetjem, vladnim agencijam, univerzam in finančnim ustanovam že od leta 1946 ponuja svoje meritve.

Organizacija ima sedež v Londonu, svoja predstavništva pa v več kot 40 mestih, ki vključujejo mrežo 650 strokovnjakov. Sodeč po zadnjih izsledkih o tem, v kateri državi na svetu se bo leta 2013 najbolje roditi, je na prvem mestu Švica.

Ljudje, rojeni v Švici, utegnejo biti najbolj srečni, saj se jim bo po kriterijih merjenja bogastva, zdravja in zaupanja v javne ustanove godilo najbolje. Na drugo mesto se je uvrstila Avstralija, sledijo pa ji skandinavske države, Norveška, Švedska in Danska. Raziskava sicer poskuša meriti podatke o osebnem doživljanju sreče skupaj z objektivnimi dejavniki, ki določajo kakovost življenja. Najpomembnejši dejavnik pri meritvah je bogastvo, vendar raziskovalci upoštevajo tudi druge, na primer stopnjo kriminala, zaupanje v javne ustanove in kakovost družinskega življenja.

Skupno indeks pri meritvah upošteva 11 dejavnikov. Drugi dejavniki vključujejo še geografijo in demografijo posamične države, njene družbene in kulturne značilnosti, pri raziskavi pa upoštevajo tudi položaj svetovnega gospodarstva. Raziskovalci merijo tudi bruto domači proizvod na prebivalca, pričakovano življenjsko dobo, politične svoboščine, varnost delovnih mest, podnebje in tudi enakost med spoloma.

Kriza močno poslabšala kakovost življenja v EU-ju

Na prvih deset mest so se sicer uvrstila, gledano po številu prebivalcev, manjša gospodarstva. Ob zgoraj naštetih še Singapur, Nova Zelandija, Nizozemska, Kanada in Hongkong. Čeprav je na prvih desetih mestih polovica evropskih držav, je samo Nizozemska država iz evroobmočja.

Slovenija se je uvrstila na 32. mesto, Hrvaška in Madžarska na 46., Srbija na 54. Zanimivo je, da se največja evropska gospodarstva – Nemčija (16.), Francija (26.) in Velika Britanija (27.) – niso odrezala preveč bleščeče. 16. mesto si skupaj z Nemčijo sicer delijo še Združene države Amerike, ki so bile leta 1988 še na vrhu lestvice.

Kakovost življenja ni pretirano visoka niti v tako imenovanih državah BRIC, Braziliji (37.), Rusiji (72.), Indiji (66.) in na Kitajskem (49.). Na dnu lestvice, na 80. mestu, pa se je znašla Nigerija, kjer bo novorojence v povprečju čakala najmanj obetavna in najtežja prihodnost.

Dejavniki kakovosti življenja pa so tako v trenutnem položaju kot pri napovedih prihodnjih trendov mešani. Kljub svetovni gospodarski krizi pa časi z določenega vidika še nikoli niso bili boljši. Proizvodnja se od začetka krize leta 2008 svetovno gledano res krči, vendar se življenjska doba še naprej vztrajno daljša, politična svoboda pa se širi, kar je bilo najbolj očitno pri lanskih revolucijah na Bližnjem vzhodu in v Severni Afriki.

Vseeno pa je imela kriza uničujoč vpliv, še posebej na evroobmočje, ki se spopada z rekordnimi stopnjami brezposelnosti. Kriza pa je imela v evropskih državah zelo slab vpliv tudi na socialno varnost in na družinsko življenje.