Sreda, 10. 6. 2020, 10.54
4 leta, 5 mesecev
Švedi rešili 34-letni misterij: policija trdi, da je našla morilca premierja
Švedska policija je sporočila, da je po 34 letih našla morilca takratnega premierja Olofa Palmeja. Po besedah tožilca Kristerja Peterssona je morilec Stig Engström, vendar obtožnice proti njemu ne bodo vložili, saj je že mrtev.
"Švedska je 34 let čakala na razrešitev," je novinarsko konferenco začel tožilec Petersson in kot glavnega osumljenca izpostavil Stiga Engströma. Glavni osumljenec je umrl leta 2000, zato bodo preiskavo in primer opustili, je še dejal Petersson, saj ga ne morejo zaslišati.
Engströma, grafičnega oblikovalca, so že takoj po dogodku zaslišali kot pričo, saj je bil na prizorišču. Na zaslišanjih je svojo zgodbo večkrat spremenil, zato so ga označili za nezanesljivega. Že takrat so mediji poročali, da je verjetno večkrat spremenil zgodbo, da je prikril svojo vlogo strelca. Opozarjali so tudi, da je imel dostop do orožja in da je sovražil Palmejevo politiko.
Ustrelili so ga po obisku kina
Pogreb Olofa Palmeja Atentat na nekdanjega švedskega premierja Olofa Palmeja se je zgodil 28. februarja 1986, ko se je z ženo vračal iz kina. Umor je šokiral Švedsko, sledila pa je velika preiskovalna akcija. Olofa je neznanec ustrelil izza hrbta v glavo pozno zvečer, ko se je takratni švedski premier vračal iz kina v Stockholmu. Čeprav je bila ulica v prestolnici ob umoru polna ljudi, nihče ni prepoznal morilca.
Palme ob sebi ni imel telesnih stražarjev, saj jih je v prostem času večkrat poslal domov. V atentatu je bila lažje poškodovana tudi njegova žena, ki jo je druga krogla oplazila.
134 ljudi priznalo umor
Umor Palmeja je v 34 letih priznalo 134 ljudi, več kot deset tisoč ljudi pa so zaslišali. Za umor so obsodili Christerja Petterssona, ki ga je prepoznala žena Lisbet in so ga obsodili na dosmrtno ječo. Pettersson je v preteklosti storil več različnih kriminalnih dejanj, ves čas sojenja pa je trdil, da je nedolžen. Tri leta po umoru so ga oprostili, leta 2004 pa je umrl.
Žena Lisbet je kot morilca prepoznala Christerja Petterssona.
Krožilo več teorij
V preteklih letih se je okoli smrti Palmeja razvilo nemalo teorij, ki so jih tudi preiskovali. Med drugim so pokazali na v Turčiji prepovedano Delavsko stranko Kurdistana (PKK) in na zaroto tajnih služb v več državah, vključno z Južnoafriško republiko in tudi Jugoslavijo. Morilca, ki naj bi se na Švedsko odpravil iz Hamburga, naj bi najela Udba, tajna služba tedanje Jugoslavije, ki naj bi želela očrniti politično emigracijo Hrvatov. V 80. letih je izvedla več atentatov na jugoslovanske cilje, hkrati pa uživala svobodo delovanja na Švedskem.
Kdo je bil Palme?
Palme je v času vodenja vlade okrepil moč sindikatov, razširil zdravstveno oskrbo in okrepil socialno državo. Monarhiji je odvzel vso uradno politično moč in veliko vložil v področje izobraževanja.
Veljal je tudi za pomemben glas na področju mednarodne politike. Kritičen je bil tako do ZDA kot Sovjetske zveze, ostro je obsojal apartheid v Južni Afriki, režim španskega generala Francisca Franca in se bojeval proti širjenju jedrskega orožja.
Njegova dejanja tako doma kot v tujini so mu prislužila številne sovražnike in podpornike. Podjetniki in liberalci na Švedskem so bili jezni zaradi njegovih reform, njegova glasna in pogosta kritika tujih vlad pa vznejevoljila številne voditelje po svetu, navaja britanski BBC. STA
9