Super ali pirova zmaga železne kanclerke?

Nemške zvezne volitve so bile polne presenečenj in paradoksov ter obenem zgodovinske. Zgodovinski je tako izpad Svobodnih demokratov (FDP), presenečenje je skorajda absolutna večina krščanske unije, paradoksalne pa so zato, ker so meščanske stranke dobile na volitvah okoli 52 odstotkov glasov, vendar - ker dvema meščanskima strankama (FDP in AfD) ni uspelo preskočiti petodstotnega volilnega pragu - imajo v bundestagu večino sedežev leve usmerjene stranke, ki so dobile okoli 43 odstotkov glasov.

Super uspeh Super Angele? Mutti (slo. Mamica), Super Angela, Angie, železna kanclerka, švabska gospodinja. Angela Merkel je zagotovo kanclerka, ki je v času svojega vladanja dobila največ nadimkov. Na volitvah leta 2009 je s 35,3 odstotka njena CDU/CSU doživela najslabši izid v njeni zgodovini, tokrat je Merklova dosegla z 42 odstotki glasov skorajda absolutno večino v zveznem parlamentu.

Kot kaže raziskava inštituta infratest dimap, je to Merklovi uspelo s tem, da je mobilizirala 1,25 milijona Nemcev, ki sicer ne hodijo na volitve, in „vzela“ FDP-ju okoli 2,21 milijona volivcev. Vsekakor je izid odličen glede na to, da je bil lani njen socialdemokratski kanclerski tekmec Peer Steinbrück bolj priljubljen od nje in da je njena CDU v zadnjih letih izgubila niz deželnih volitvah.

Merklonomika: Švabska gospodinja+Ludwig Erhard+Milton Friedman Merklova je zaradi zagovarjanja politike zategovanja pasu precej osovražena v prezadolženih južnoevropskih državah, toda večina Nemcev, kot piše nemški Die Zeit, se strinja z njeno Merklonomiko – mešanico zdrave kmečke pameti švabske gospodinje, socialnim tržnim gospodarstvom Ludwiga Erharda in prepričanjem Miltona Friedmana, da ni nobeno kosilo zastonj. Da torej dolgoročne blaginje ni mogoče pričarati s tiskanjem denarja, ampak si jo je to treba prislužiti s trdim delom.

Merklova je zmagala tudi zaradi napak nasprotnika, kanclerskega tekmeca Steinbrücka, ki jih je ta delal v začetku volilne kampanje. Po predvolilnem televizijskem soočenju z Merklovo se je zdelo, da se mu je uspelo vrniti v igro, saj se je dobro odrezal in deloval kanclersko, a to ni zadostovalo, za nameček je dober vtis pokvaril s kazanjem sredinca za Süddeutsche Zeitung Magazin. Z okoli 26 odstotki je tako SPD za nekaj odstotkov popravil izid iz prejšnjih volitev. Za rdeče-zeleno koalicijo to ne zadostuje, Steinbrück je po volitvah zavrnil tudi sodelovanje z Levo stranko. Bo SPD sklenil veliko koalicijo z Merklovo?

Slovo dolgoletnega „inventarja“ bundestaga „Najbolj grenka ura po letu 1949.“ Tako je izpad Svobodnih demokratov (FDP) iz nemškega zveznega parlamenta opisal Christian Lindner, verjetno prihodnji predsednik po novem zunajparlamentarnih liberalcev. Katastrofalni poraz stranke, ki je bila v nemškem bundestagu vse od njegove ustanovitve leta 1949, je še toliko bolj grenak, ker je ta stranka na volitvah leta 2009 s 14,6 odstotka dosegla svoj najboljši rezultat v zgodovini. Zdaj je dobila le 4,8 odstotka.

Kot ugotavlja nemški tednik Focus, so trije razlogi za poraz FDP-ja. Prvi razlog so prepiri in zdrahe v stranki po zmagi leta 2009, ki so jih spodbujali neuspehi na deželnih volitvah v zadnjih letih. Drugi razlog je programska medlost stranke in njena slaba profiliranost v očeh volivcev. Tretji pa nova konkurenca, predvsem Alternativa za Nemčijo (AfD), na račun katere so liberalci po raziskavi, ki jo je objavila televizija ARD, izgubili okoli 440.000 volivcev.

Alternativa za Nemčijo tik pod volilnim pragom „Mi smo dediči FDP-ja“. Tako so po prvih izidih razglasili v protievrski AfD, ki zagovarja EU, vendar ne tudi evra, saj zahteva nadzorovano odpravo evroobmočja in ponovno uvedbo nacionalnih valut, v Nemčiji nemške marke. Stranka, ki jo vodi nekdanji dolgoletni krščanski demokrat Bernd Lucke in je dobila 4,7 odstotka glasov, zdaj optimistično napoveduje, da bo na naslednjih volitvah dobila osem odstotkov glasov.

Vse pa je seveda odvisno od tega, koliko bodo takrat še aktualne zadeve glede zdajšnjih peripetij o usodi evra in prezadolženih južnoevropskih držav. Izhod evroobmočja iz krize lahko povzroči, da stranka, ki temelji na strahu oziroma nezadovoljstvu Nemcev, da plačujejo dolgove „lenih“ Južnoevropejcev, ostane brez smisla obstoja. Merklova sicer odločno zavrača sodelovanje s to stranko.

Neuspeh Zelenih, ki so si odtujili lastne volivce Volitve so prinesle porazen izid Zelenim, le nekaj čez osem odstotkov, na prejšnjih so prejeli slabih enajst odstotkov. Kje so razlogi za poraz? Zeleni so nastali kot ekološka stranka in njihov dolgoletni program bi lahko strnili v stavek: „Jedrske elekrarne? Ne, hvala!“ Kot pa ugotavlja vodja javnomnenjskega inštituta Forsa Manfred Gullner, je Zelenim Merklova z napovedjo postopnega zapiranja jedrskih elektrarn iz njihovih rok izbila glavno orožje.

Zeleni so poleg tega v predvolilni kampanji z napovedjo večjih davkov posegli tudi v socialdemokratski volilni bazen. Toda načrt jim je spodletel, novih socialistično usmerjenih volivcev niso dobili, kar pa je še huje, z napovedjo visokih davkov so odvrnili tudi del lastne, ekološko usmerjene volilne baze iz srednjega razreda. Svoje so k neuspehu pridodali še razkrivanje strankine pedofilske preteklosti in predlog o uvedbi vegetarijanskega dneva, zaradi česar je stranka postala tarča posmeha.

Navidezni uspeh nekdanjih komunistov „Kdo bi si leta 1990 mislil, da bo ta stranka tretja najmočnejša politična sila v državi,“ je po prvih projekcijah izidov volitev na Twitterju čivknil prvi mož Leve stranke Gregor Gysi. Toda tretje mesto Leve stranke, ki večinoma združuje nekdanje vzhodnonemške komuniste in je pred volitvami „novačila“ volivce z obljubami večjih davkov in prerazdeljevanja bogastva, je le navidezen uspeh, ki je nastal zgolj zaradi slabega izkupička FDP in Zelenih. Po mnenju političnega analitika Aleša Mavra je Leva stranka (dobila je 8,6 odstotka) v resnici poleg FDP-ja največji poraženec volitev, saj je v primerjavi s prejšnjimi volitvami izgubila okoli tretjino glasov. Leva stranka obljublja, da bo po volitvah ostala v opoziciji.