Nedelja, 17. 11. 2019, 10.12
5 let
Število ubitih v nasilju v Boliviji se še zvišuje
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,15
5
Število ubitih v nasilju, ki spremlja proteste v Boliviji, se je zvišalo na najmanj 23, je sporočila Medameriška komisija za človekove pravice s sedežem v Washingtonu. Visoka komisarka Združenih narodov za človekove pravice Michelle Bachelet je opozorila, da bi lahko položaj ob pretirani uporabi sile ušel izpod nadzora.
V Boliviji so v petek zvečer izbruhnili obsežni spopadi med varnostnimi silami in privrženci odstopljenega predsednika Eva Moralesa. Po navedbah Medameriške komisije za človekove pravice so v spopadih v soboto umrli še štirje ljudje. Skupno je tako število smrtnih žrtev najnovejše politične krize v državi naraslo na 23, število ranjenih komisija ocenjuje na 122, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
O novih smrtnih žrtvah poročajo iz mesta Cochabamba, od koder so pridelovalci koke poskušali oditi v prestolnico La Paz na proteste v podporo Moralesu, a sta jim policija in vojska to preprečili z blokado na mostu iz mesta. Sprva so od tam poročali o petih mrtvih, zdaj pa so število povečali na devet.
Smrti bi lahko bile posledica nesorazmerne uporabe sile policije in vojske
Bachetelova je presodila, da bi lahko bile smrtne žrtve posledica "nesorazmerne" uporabe sile policije in vojske. "To je izredno nevaren razvoj dogodkov, ki najverjetneje ne bo zadušil nasilja, ampak ga bo le še okrepil," je dejala. "Res me skrbi, da bi stanje v Boliviji lahko ušlo izpod nadzora, če se oblasti reševanja razmer ne bodo lotile z občutkom ter v skladu z mednarodnimi normami in standardi v zvezi z uporabo sile," je dodala.
Začasna bolivijska predsednica Jeanine Anez je v četrtek vojski dovolila sodelovanje pri vzdrževanju reda in vojake oprostila kazenske odgovornosti. Morales je na Twitterju zapisal, da jim je s tem dala proste roke za pokol.
Morales v Mehiki
Morales je bil prejšnji teden po več tednih protestov zaradi spornih volitev prisiljen v odstop in umik v izgnanstvo v Mehiki, kar je kasneje označil za državni udar opozicije. Po odhodu Moralesa iz države so v državi izbruhnili protesti njegovih privržencev, ki ga pozivajo, naj se vrne. To napoveduje tudi sam, vendar za zdaj ostaja v Mehiki.
Dotedanja namestnica predsednika bolivijskega senata Jeanine Anez se je v torek razglasila za začasno predsednico Bolivije. Pred tem predsedniškega položaja niso hoteli prevzeti ne Moralesov podpredsednik ne predsednika senata in predstavniškega doma bolivijskega kongresa.
5