Šterbenc: Ni naključje, da je arabska pomlad vzniknila v Tuniziji in Egiptu

Okrogla miza je potekala ob izidu knjige Zahod in muslimanski svet: akcije in reakcije avtorja dr. Primoža Šterbenca, ki je izrazil bojazen, da se napetosti med Zahodom in muslimanskim svetom stopnjujejo.

"Od 70. let prejšnjega stoletja poteka proces t. i. ponovnega dviga islama" Dr. Šterbenc je uvodoma poudaril, da v muslimanskem svetu vse od 70. let prejšnjega stoletja poteka proces t. i. ponovnega dviga islama, kar je po njegovem mnenju med drugim mogoče razložiti s konceptom kulturne obrambe. Kot je pojasnil, pretežni del svetovnih muslimanov meni, da Zahod tudi potem, ko so muslimanske države dobile formalno neodvisnost, še naprej ohranja neokolonialni nadzor nad svetom islama.

Neoliberalna ekonomska paradigma v nasprotju z družbenoekonomskim pristopom islama To prepričanje najbolj krepita problematika Palestine - ki ima izjemen pomen v percepciji vseh muslimanov na svetu - in neposredni zahodni vojaški posegi v muslimanski svet. Poleg tega želi Zahod v procesu globalizacije in z neposrednimi vojaškimi posegi muslimanskemu svetu vsiliti neoliberalno ekonomsko paradigmo, ki je v diametralnem nasprotju z družbenoekonomskim pristopom islama.

"Religija je začela igrati vlogo nacionalnega samoobrambnega instrumenta" Zaradi tega je religija v muslimanskem svetu očitno začela igrati vlogo nacionalnega samoobrambnega instrumenta, ki lahko ubrani pred vplivi od zunaj, je poudaril dr. Šterbenc. Zahod pa na drugi strani preprosto hoče imeti nadzor nad muslimanskim svetom, saj tam ležijo strateško najpomembnejše točke na svetu.

"Zahod mora za razumevanje muslimanskega sveta poznati njegovo zgodovino" Spričo tega je dr. Šterbenc izrazil bojazen, da se bodo napetosti med Zahodom in muslimanskim svetom stopnjevale, pri čemer se bo v slednjem vpliv religije še krepil. Prepričan pa je, da mora Zahod za razumevanje muslimanskega sveta poznati njegovo zgodovino, saj če kje, potem tu velja reklo, da je zgodovina učiteljica življenja.

Smrke: Večja ko je družbena neenakost, bolj se moli Sociolog dr. Marjan Smrke je medtem izrazil dvom, da bi imel na muslimanski svet pogubne učinke zgolj neoliberalizem. Kot je izpostavil, se država v tem svetu nikoli ni uspela razviti do konca oz. ni bila sposobna vzpostaviti spodobne ravni družbene enakosti. Večja ko je družbena neenakost, bolj se moli, pa je dr. Smrke pri tem orisal razlog za porast islama.

Smrke: Vsega muslimanskega sveta ni mogoče enačiti Je pa dr. Smrke poudaril tudi, da vsega muslimanskega sveta ni mogoče enačiti. Pri tem je izpostavil Indonezijo in Malezijo, ki po njegovih besedah doživljata neke vrste islamsko protestantsko reformacijo. Da ni ves muslimanski svet enak, je izpostavil tudi novinar Ervin Hladnik Milharčič. Kot je dejal, muslimanski svet ni ena kategorija, temveč zelo razvita kategorija, ki sega čez pol sveta in kjer ne delujejo povsod isti mehanizmi.

V razpravi so udeleženci okrogle mize spregovorili tudi o aktualnem dogajanju v muslimanskem svetu. Dr. Šterbenc je ob tem izpostavil, da ni naključje, da je arabska pomlad vzniknila v Tuniziji in Egiptu. Gre namreč za državi, ki nimata naravnih virov in sta odvisni od tuje pomoči, pri uporu tamkajšnjih mladih pa je bil boj za pravičnejši socialni sistem pomembnejši od boja proti avtokratskemu režimu.

V Libiji je bila slika po mnenju dr. Šterbenca drugačna. Čeprav je bil upor v Bengaziju legitimen, pa so zahodne sile v tej državi očitno posredovale z namenom strmoglaviti režim, ki jim ni bil po godu.

Šterbenc: Pri vstaji v Siriji se ni mogoče izogniti vtisu, da je spodbujana od zunaj Pri vstaji v Siriji se po besedah dr. Šterbenca ni mogoče izogniti vtisu, da je spodbujana od zunaj. Kot je dejal, obstaja veliko interesov za destabilizacijo te države, ki odpira pot k Iranu. Sam je tudi izrazil skepso glede števila žrtev režimskih sil.

Simoniti: Tudi v muslimanskem svetu mora Zahod najti način, da se konča ubijanje Politolog dr. Iztok Simoniti je medtem v razpravi odprl vprašanje vojaškega posredovanja. Kot je dejal, je posredovanje delovalo v primeru vojn na Balkanu, tudi v muslimanskem svetu pa mora Zahod najti način, da se konča ubijanje. Se pa z njim ni strinjal dr. Šterbenc, ki je poudaril, da je muslimanski svet alergičen na vojaške intervencije. Predvsem pa bi bilo to kočljivo v primeru Sirije, kjer sta zraven živčen Iran in živčen Hezbolah.

Brglez opomnil na odnos Slovenije do muslimanskega sveta Politolog dr. Milan Brglez pa je v razpravi opomnil na odnos Slovenije do muslimanskega sveta. Kot je poudaril, bi lahko Slovenija, ker na tem območju nima svojih razvitih interesov, v zunanji politiki nastopala bolj avtonomno. Pri tem je izpostavil pomen delovanja na humanitarnem področju.