Spet številni protesti zaradi spornega filma o Mohamedu

Vodja Hezbolaha, šiitskega gibanja v Libanonu, Hasan Nasralah je v televizijskem nagovoru, ki ga je imel le nekaj ur po odhodu papeža Benedikta XVI. iz Libanona, pozval k teden dni trajajočim protestom proti do muslimanom žaljivega ameriškega filma. Kasneje je Nasralah nastopil še pred večdesettisočglavo množico v Bejrutu, kar zanj ni običajno.

"Svet mora videti jezo na vaših obrazih in pesteh ter slišati vaše krike" "Svet mora videti jezo na vaših obrazih in pesteh ter slišati vaše krike. Ves svet bi moral vedeti, da sledilci preroka (Mohameda) ob ponižanju ne bodo tiho," je v svojem pozivu v nedeljo zvečer dejal Nasralah. Vse ljudi v islamskem svetu je Nasralah pozval k protestom proti filmu Nedolžnost muslimanov, ki je po njegovih besedah "najhujši napad na islam, hujši od satanskih verzov Salmana Rushdieja, zažiganja Koranov v Afganistanu in karikatur v evropskih medijih".

"Najhujši napad na islam doslej" Vodja Hezbolaha je kasneje nagovoril več deset tisoč udeležencev protesta, ki ga je v Bejrutu pripravilo njegovo gibanje. "O prerok, zate umiramo, moja duša in moja kri sta zate," je povedal v svojem nastopu ter množico pozval, da za njim ponavlja te besede, tako da jih bo slišal ves svet. Znova je pozval k tednu dni protestov zaradi spornega filma in ga označil kot "najhujši napad na islam doslej". Kot je dejal, "svet ne razume razsežnosti tega ponižanja" in mora začeti "razumeti globino naše vezi z našim prerokom".

"Vsi naši ljudje in vlade morajo pritisniti na mednarodno skupnost, da sprejme mednarodne in nacionalne zakone, ki bodo kriminalizirali žalitve treh svetovnih religij," je še sporočil, ZDA pa posvaril pred "nevarnimi, zelo nevarnimi reakcijami", ki bi sledile objavi celotnega filma Nedolžnost muslimanov.

Kot piše AFP, so bili zbrani protestniki ob govoru Nasralaha navdušeni, slišati je bilo vzklikanje "Amerika, velik satan", "Izrael, sovražnik muslimanov" in "Amerika, pazi, ne dotikaj se naše vere". To je bil šele peti javni nastop Nasralaha v šestih letih, saj se po 33-dnevni vojni med Hezbolahom in Izraelom na jugu Libanona skriva. Obenem je bil to njegov prvi daljši javni govor pred tako veliko množico od leta 2008. Trajal je približno 15 minut.

Diplomati na na veleposlaništvu v Bejrutu začeli uničevati zaupen material? Ameriška tiskovna agencija AP medtem poroča, da so ameriški diplomati na veleposlaništvu v Bejrutu kot preventiven varnostni ukrep zaradi protiameriških protestov začeli uničevati zaupen material. AP se ob tem sklicuje na poročilo State Departmenta. V Washingtonu je predstavnik State Departmenta zatrdil, da močno zastraženo veleposlaništvo v Bejrutu zaenkrat ni v nevarnosti.

Protesti tudi v Afganistanu, Pakistanu in Indoneziji O protestih proti ameriškemu filmu danes med drugim poročajo tudi iz Afganistana, kjer jih prvič doslej spremlja nasilje. Okoli tisoč ljudi se je zgrnilo na ulice afganistanske prestolnice Kabul ter metalo kamenje na ameriško oporišče, zažigalo avtomobile in vzklikalo: "Smrt Ameriki". Nekateri iz množice so streljali na policiste, vendar pri tem ni bil nihče ranjen. Kot je za AFP pojasnil načelnik kabulske policije Mohamed Ajub Salangi, je sam ukazal policistom, naj ne streljajo nazaj in se tako izognejo nadaljnjemu nasilju. Nekaj deset policistov je bilo lažje ranjenih. Protesti so bili danes tudi na severozahodu Pakistana, kjer je v kraju Varaj izbruhnilo streljanje med policijo in protestniki, ki so zažgali poslopje lokalnih oblasti in neko tiskovno središče. Ubit je bil protestnik, dva sta bila ranjena.

Na ulicah Pešavarja se je zbralo okoli 3000 protestnikov, večinoma študentov, ki so vzklikali protiameriška gesla in zažigali ameriške zastave. Nekaj sto protestnikov je bilo tudi na ulicah Lahoreja, kjer so skušali priti do tamkajšnjega ameriškega konzulata, ter na ulicah Karačija. V Karačiju je bil v nedeljo ubit en protestnik.

Podobno je bilo v Indoneziji, kjer so v prestolnici Džakarta pred ameriškim veleposlaništvom izbruhnili izgredi med protestniki in policijo. Protestniki so metali molotovke in vzklikali protiameriška gesla, policija pa je okoli 700 protestnikov poskušala razgnati z vodnimi topovi in opozorilnimi streli.

Ponekod mirni protesti O mirnih protestih so danes poročali še iz palestinskega Zahodnega brega, Filipinov ter iz Jemna, kjer so protestniki zahtevali izgon ameriškega veleposlanika in kritizirali prihod 50 ameriških marincev. ZDA so te v Jemen poslale, potem ko so bili v napadu na tamkajšnje ameriško veleposlaništvo ubiti štirje ljudje.

Državljansko gibanje za Nemčijo, ki odkrito nasprotuje muslimanom, je sicer danes sporočilo, da želi javno predvajati film o preroku Mohamedu, ki je v številnih muslimanskih državah zbudil val nasilnih protestov.

Po tem, ko je film povzročil val protestov v muslimanskem svetu in napade na ameriška veleposlaništva, se je nemško desničarsko gibanje odločilo, da v Berlinu uprizori javno predvajanje omenjenega filma. Državljansko gibanje za Nemčijo je sicer napovednik za film objavilo na svoji spletni strani, zraven pa zapisalo: "Islam ne spada v Nemčijo." Gibanje je tudi jasno napovedalo, da si bo prizadevala za javno predvajanje filma. "Za nas je film vprašanje umetnosti in svobode izražanja," je za Spiegel povedal vodja gibanja Manfred Rouhs.

Sicer pa so nemške oblasti že sporočile, da bodo z vsemi pravnimi sredstvi poskušale preprečiti predvajanje filma. "Takšne skupine in organizacije želijo le provocirati nemške muslimane," je povedal nemški notranji minister Hans-Peter Friedrich, ki je državljansko gibanje za Nemčijo obtožil, da "neodgovorno prilivajo olje na ogenj".

Ruprecht Polenz, strokovnjak za zunanje zadeve nemških krščanskih demokratov, je svetoval oblastem, naj preverijo, ali je mogoče predvajanje filma prepovedati na osnovi verske razžalitve. Polenz pa je v intervjuju za nemški radio Deutschland povedal, da bi lahko takšno predvajanje filma ogrozilo varnost Nemcev v tujini. "Ta poteza bi bila izredno neodgovorna," je povedal. Po pisanju Spiegla pa naj bi tudi napad nemškega veleposlaništva v Sudanu poleg ogorčenja nad filmom sprovociralo tudi aktivnosti državljanskega gibanja za Nemčijo, ki odkrito nasprotuje muslimanom.

YouTube napovednika ne bo umaknil Medtem pa si Bela hiša prizadeva, da bi spletna stran YouTube, kjer je napovednik dostopen vsem, umaknila napovednik, vendar je YouTube prošnjo Bele hiše odločno zavrnil. Zaradi nasilnih protestov v številnih muslimanskih državah so se ameriške oblasti odločile, da iz veleposlaništev v Tuniziji in Sudanu umaknejo nepotrebno diplomatsko osebje. Podobne varnostne ukrepe pa so uvedle tudi kanadske oblasti, ki so zaradi strahu pred napadom začasno zaprle svoja veleposlaništva v Egiptu, Libiji in Sudanu.

Odgovorne za smrt ameriškega veleposlanika že pridržali Libijske oblasti pa so že sporočile, da zaradi smrti ameriškega veleposlanika v Libiji Chrisa Stevensa preiskujejo približno 50 ljudi, pri tem pa so aretirali le štiri. Mohamed Jusef Magarief, predsednik nacionalnega kongresa, je prepričan, da so uboj načrtovali tujci. "Napad so načrtovali tujci, ki so v našo državo vstopili pred meseci in ki so kaznivo dejanje načrtovali vse od svojega vstopa," je povedal Magarief, ki je sicer povedal tudi, da so nekateri napadalci prihajali iz Malija in Alžirije.