Španski kralj zapravil večino svojega kapitala

Prvič v zgodovini španske monarhije bo kateri od neposrednih potomcev kralja postal uradni osumljenec. Princesa Cristina bo morala 8. marca sodniku pojasnjevati, če in kaj je vedela o poslih svojega moža, nekdanjega rokometaša Inakija Urdangarina, ki je osumljen poneverbe uradnih sredstev. Prek neprofitnega inštituta naj bi s partnerjem preusmerila šest milijonov evrov javnih sredstev na račune svojih podjetij. Princesi in njeni družini je celo grozilo, da bodo morali zapustiti svoj dom v Barceloni (leta 2004 kupljen za 5,8 milijona evrov), ker naj bi bil delno kupljen z nezakonito pridobljenim denarjem.

Kralj, ki ga ustava ščiti pred sodnim preganjanjem, se je distanciral od zeta, ki je postal persona non grata, a to ni ustavilo padanja njegove priljubljenosti. Korupcijski škandal z Urdangarinom je pustil velik madež na kraljevi družini. Kralj, ki je 5. januarja dopolnil 76 let, preživlja težke čase. Za rojstni dan je dobil "darilo" v obliki ankete časnika El Mundo, ki je pokazala, da si večina Špancev, tudi najbolj zagrizeni juancarslisti, želi njegovega odstopa v korist prestolonaslednika Felipeja. Monarhijo v celoti podpira le še polovica Špancev, kar je rekordno nizko.

Devet milijonov evrov letne žepnine Po izbruhu škandala z Urdangarinom se je kralj leta 2011 odločil, da bo razkril kraljevi letni proračun. Zadnja leta kraljeva družina iz državne blagajne dobi okoli devet milijonov evrov "žepnine". Osebno bogastvo kralja je sicer ocenjeno na slabe štiri milijone evrov, bogastvo kraljeve družine pa na 1,2 milijarde evrov.

Juan Carlos je zapravil največji kapital, ki ga je imel pri Špancih – svoj ugled. Na prestol je prišel po smrti generala Francisca Franca leta 1975 in pomagal uvesti demokracijo. Z leti je postajal vse bolj priljubljen, njegovega ugleda niso načele niti govorice o številnih skokih čez plot. Mediji o playboyevskih dogodivščinah kralja skoraj niso poročali.

Kralj je (bil) simbol enotnosti države. Zadnja leta je Španija enotna predvsem v mizeriji, ki jo je povzročila gospodarska kriza. Velika nezaposlenost predvsem med mladimi je Špance pognala na rob obupa. V težkih gospodarskih razmerah kraljevi družini in kralju niso več pripravljeni pogledati skozi prste.

Točka preobrata je prišla aprila leta 2012. Kralj si je jezo državljanov nakopal z razkošnim potovanjem v Bocvano, kjer je lovil slone. V zrak so najprej skočili ljubitelji živali, ko so izvedeli, koliko je potovanje stalo, pa še vsi preostali. Potovanje sicer ni šlo iz žepa davkoplačevalcev, niti ga ni plačala palača, temveč poslovnež sirskih korenin.

Safari za 44 tisoč evrov Aprila 2012 je bila brezposelnost v Španiji 23-odstotna, med mladimi skoraj 50-odstotna, vlada premierja Mariana Rajoya je morala v zameno za mednarodno pomoč sprejeti stroge varčevalne ukrepe. Lovsko potovanje je po izračunih El Paisa stalo okoli 44 tisoč evrov, dvakrat toliko kot znaša povprečna letna plača v Španiji.

Pot v Bocvano je bila res ponesrečena, saj je tam kralj padel in zato potreboval operacijo kolka. Mediji so razkrili še, da ga je na safari spremljala nemška aristokratinja Corinna zu Sayn-Wittgenstein, ki naj bi bila s kraljem na številnih potovanjih, kadar ni bila prisotna kraljica Sofija.

Na kralja so se usule kritike, da ne spoštuje svojih državljanov, ki so trpeli zaradi krize. Škandal je pokazal veliko razliko med navadnimi Španci in privilegiji, ki jih uživajo kraljeva družina in tisti, ki so povezani z njo.