Špansko gospodarstvo je po dveh letih gospodarskega krčenja v letošnjem tretjem četrtletju zraslo za 0,1 odstotka. Razlog za rast: nižja cena dela, ki je spodbudila španski izvoz.
Kljub previdnemu optimizmu ostaja nezaposlenost na visokih 26 odstotkih, prav tako se iberska država na stopnjo gospodarske rasti, ki jo je imela pred krizo, ne bo vrnila še nekaj let.
Španija – najbolj zanimiva evropska gospodarska zgodba
Španija je četrto največje gospodarstvo v evroobmočju, peto največje gospodarstvo v Evropi in 13. največje gospodarstvo na svetu, toda kljub temu je 60 odstotkov mladih Špancev nezaposlenih. To so presenetljivi podatki za tako bogato državo, je v pogovoru za bostonski javni radio WBUR, ki ga objavlja spletna stran Here&Now, dejal Derek Thompson, urednik gospodarskega uredništva ameriške revije The Atlantic.
Španski politiki se radi sprašujejo o tem, ali bodo postali nova Grčija. Toda po Thompsonovem mnenju je bolj ustrezna primerjava kar Španija sama. Ta država na Pirenejskem polotoku je po njegovem mnenju zagotovo najbolj zanimiva evropska gospodarska zgodba.
Usodni nepremičninsko-gradbeni mehurček
To je bogata država z nepremičninsko-gradbenim mehurčkom, ki je po izbruhu svetovne finančno-gospodarske krize počil. Nepremičninsko-gradbeni trg je rasel kar pol stoletja. Španija je tako dežela, v kateri ima kar skoraj 90 odstotkov odraslih v lasti svoje stanovanje, v ZDA ta delež nikoli ni presegel več kot 70 odstotkov.
Ko so v Španiji po poku nepremičninsko-gradbenega mehurčka padle cene stanovanj, to ni samo potisnilo v finančne težave številne španske družine, ampak tudi regionalne banke in podjetja. Ves ta dolg je prevzela španska država.
Državno zapravljanje ni spodbudilo rasti
Španija je pod socialisti najprej poskusila s spodbujanjem rasti s krepitvijo javne porabe oziroma z zapravljanjem države, nato je konservativna španska vlada poskusila z varčevanjem in zdaj gospodarstvo počasi okreva.
Španci kot člani evroobmočja nimajo lastne centralne banke, nimajo svojega Bena Bernanka, zato ne morejo spodbuditi gospodarske rast z monetarnimi triki, kot počnejo ZDA, poudarja Thompson. Zato so morali zategniti pas in dvigniti davke. In to je bila zanje precej dramatična izkušnja.
Po dveh letih varčevanja znova gospodarska rast
Thompson meni, da je Španija v srcu diskusij, kaj je prava pot – spodbujanje javne porabe ali varčevanje. Španija je najprej poskusila z večanjem javne porabe, toda to je postalo preprosto predrago in ni mogla več nadaljevati te politike.
Zato so morali drastično varčevati in rezati stroške. Zdaj po dveh letih spet rastejo, zahvaljujoč izvozu. To pomeni, da je špansko gospodarstvo samo po sebi premalo močno, da bi zagotavljajo gospodarsko rast. Zato se morajo nasloniti na druga gospodarstva, ki povprašujejo po izdelkih iz Španije.
Nižje plače so povečale konkurenčnost španskih izdelkov na svetovnem trgu
Razlog za špansko rast je padec španskih plač, te pa so padle zaradi visoke nezaposlenosti. S padcem plač oziroma stroškov dela so padle cene španskih izdelkov, zato so postali bolj konkurenčni na svetovnem trgu.
Vendar bo okrevanje španskega trga dela, kjer je zlasti pereča težava visoka nezaposlenost mladih, trajalo še dolgo. V ZDA gospodarsko okrevanje sloni na hišah in avtomobilih, toda v Španiji to ni mogoče, ker imajo nepremičninsko krizo.
Irska, Portugalska in Španija na dobri poti, Slovenija pa …
Šele po tem, ko bo izvoz Španiji prinesel dovolj denarja, se bodo lahko povečale plače in ljudje bodo lahko spet kupovali hiše. To je edini temelj za trajno gospodarsko okrevanje petega največjega gospodarstva na stari celini. Pri tem pa bodo morali biti Španci pazljivi, da ne bodo spet preveč napihovali nepremičninskega trga.
Okrevanje Španije je že tretja pozitivna novica pri premagovanju krize v evrskih državah, ki so se znašle v krizi. Najprej je imela Portugalska, ki je bila dve leti in pol v recesiji, v drugem letošnjem četrtletju 1,1-odstotno gospodarsko rast, nato je pred dnevi irska vlada napovedala, da je država, ki ima gospodarsko rast od leta 2011 naprej, na dobri poti, da sredi decembra stopi izpod rešilnega okrilja EU in Mednarodnega denarnega sklada.
Po napovedih Evropske komisije bosta prihodnje leto v evroobmočju samo še dve državi, kjer se bo gospodarsko krčenje nadaljevalo – Slovenija in Ciper.