Sojenje, kakršnega v Vatikanu še ni bilo

Paolo Gabriele, ki je bil kot osebni tajnik eden od najožjih papeževih sodelavcev, je obtožen namerne kraje. Claudio Sciarpelletti, ki je delal v tajništvu Svetega sedeža, je obtožen pomoči pri kaznivem dejanju. Po navedbah predsednika sodišča Giuseppeja Della Torra bi sojenje lahko zaključili v štirih dneh. Predsednik sodišča Della Torre je povedal, da bodo sojenje nadaljevali v torek, naslednje obravnave pa so predvidene za vsak dan do 6. oktobra. Tako bi se lahko sojenje zaključilo že konec naslednjega tedna. V torek naj bi pred sodiščem pričal tudi obtoženi majordom, ki je krivdo že priznal. Morda najbolj pomemben dogodek prvega dne sojenja predstavlja dejstvo, da je sodišče zavrnilo ključne dokaze bivšega papeževega butlerja s pojasnilom, da bo upoštevalo le dokaze vatikanske policije in tožilstva. Poznavalci pravijo, da gre za sojenje brez primera v moderni zgodovini Cerkve in najbolj težko pričakovano od ustanovitve neodvisnega Vatikana leta 1929 z lateransko pogodbo. "To je neprecedenčno, absolutno edinstveno sojenje. Pomočnik papeža še nikoli, vsaj v zadnjih nekaj stoletjih, ni bil obtožen česa tako resnega," je za časopis La Repubblica povedal Carlo Cardia, profesor zgodovine katoliške Cerkve. Vatikansko sodišče, na katerem ni porotnikov, le trije sodniki, po navadi opravi okoli 30 sodnih postopkov letno, večinoma gre za manjše prekrške, kot je kraja torbic turistom na trgu Svetega Petra. Na sojenju, ki bo potekalo v skladu z italijansko kazensko zakonodajo iz 19. stoletja, bo v sodni dvorani za apsido bazilike svetega Petra prisotnih osem novinarjev z akreditacijo v Vatikanu, televizijske kamere in snemalne naprave pa ne bodo smele v sodno dvorano. Koliko časa naj bi sojenje trajalo, ni znano. Če bo obsojen, mu grozijo štiri leta zapora, kazen pa bo prestajal v italijanskem zaporu. Gabrieleju očitajo, da je s papeževe pisalne mize ukradel zaupne dokumente, med katerimi so se nekateri januarja začeli pojavljati v italijanskih medijih, kar je močno razjezilo in osramotilo Sveti sedež. Med njimi so tudi dokumenti, ki so razkrili boje za oblast znotraj hierarhije in domnevne zarote proti papežu ter korupcijo v Vatikanu. Dokumenti so razkrili še sporne posle vatikanske banke IOR in dejavnosti vatikanskega državnega tajnika, kardinala Tarcisija Bertoneja.

Poleg dokumentov so pri 46-letnemu Gabrieleju po besedah vatikanskega tiskovnega predstavnika Federica Lombardija našli tudi ček v vrednosti 100.000 evrov, izdan za papeža, kopijo Eneide iz 16. stoletja ter kepo zlata, ki jo je papež nekoč dobil v dar. Aretirali so ga sredi maja, potem ko so v njegovem stanovanju odkrili vrsto zaupnih vatikanskih dokumentov.

Gabriele, ki je očitana dejanja priznal in naj bi bil po pričakovanjih obsojen, je papeža zaradi razkrivanja tajnih dokumentov že prosil za odpuščanje in mu zagotovil, da je deloval sam, čeprav se pojavljajo govorice, da je v primer vpletenih več ljudi. Njegovi odvetniki so dejali, da ni bil del nikakršne zarote in da je deloval iz ljubezni do papeža. Benedikt XVI. bi svojega nekdanjega tajnika lahko kadarkoli pomilostil, a naj se to ne bi zgodilo, dokler sojenje ne bo končano.

Afera Vatileaks je očrnila predvsem državnega sekretarja Bertoneja, drugega človeka v vatikanski hierarhiji, ki naj bi imel po ocenah nekaterih v Vatikanu prevelik vpliv. Gabriele je veljal za zvestega papežu, zato so se pojavila tudi ugibanja, da je le žrtveno jagnje in da so za uhajanje tajnih dokumentov odgovorni posamezniki iz kardinalskih vrst.

Gabriele naj po nekaterih ocenah ne bi bil sposoben sam organizirati takšnega uhajanja dokumentov, katerega namen naj bi bilo razkriti korupcijo znotraj Cerkve, proti kateri naj bi papež izgubljal boj in naj bi navodila dobival višje iz vatikanske hierarhije.