Torek, 27. 9. 2016, 11.12
7 let, 1 mesec
Odzivi na soočenje Hillary Clinton in Donalda Trumpa
So ZDA država tretjega sveta?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,30
4
Kandidata za predsednika ZDA Hillary Clinton in Donald Trump sta se pomerila na prvem soočenju in znova postregla z nekaj sočnimi izjavami drug o drugem. "Ni jasno, ali je to soočenje koga prepričalo. V vsakem primeru ne bo zmanjšalo močne politične polarizacije v ZDA," meni politolog s Harvarda Peter Verovšek.
Kandidata sta predstavila svoje poglede na to, kako ustvariti več delovnih mest, kdo naj plačuje več in kdo manj davkov, kako preprečevati rasizem ter kdo je kriv za hekerske napade in vzpon Islamske države. Pikrih besed med kandidatoma ni manjkalo.
"Pred prvim predsedniškim soočenjem je vladalo vzdušje kot pred veliko športno tekmo. Pričakovalo se je sto milijonov gledalcev, več kot vsako leto ob finalu lige ameriškega nogometa, ki je ponavadi največji medijski spektakel leta," je povedal politolog Peter Verovšek, predavatelj na univerzi Harvard.
Peter Verovšek je politični teoretik in predavatelj na harvardski univerzi. Januarja 2017 bo postal redni docent politike in mednarodnih odnosov na univerzi v Sheffieldu v Angliji.
"Privržence Clintonove je skrbelo, da v debati s Trumpom ni mogoče zmagati, privržence Donalda Trumpa pa, da bo v zanosu izgubil živce," vzdušje v ZDA opisuje pravnica Urška Velikonja, predavateljica na univerzi Georgetown v Washingtonu.
Trump in Hillary vsak v svojem svetu
"Soočenje je bilo razburljivo, a v nasprotju s športno tekmo ali resničnostnim šovom jasnega rezultata ni bilo oziroma ni bilo niti jasno, ali oba predstavnika igrata na istem igrišču, po istih pravilih," soočenje komentira Verovšek. "Kandidata sta se redko strinjala, ne samo glede težav in rešitev, ampak tudi glede osnovnih podatkov in trenutnega stanja v ZDA. Pravzaprav se je zdelo, da Clintonova in Trump živita v paralelnih svetovih."
Urška Velikonja je pravnica, strokovnjakinja za trg vrednostnih papirjev in gostujoča profesorica na univerzi Georgetown.
Hillary je, kot svojo trditev pojasnjuje Verovšek, večkrat omenila večletno gospodarsko rast in rekordno število novih delovnih mest, Trump pa je govoril o Ameriki kot "državi tretjega sveta", ki "v vsem izgublja".
Boj za glasove temnopoltih
Po pričakovanjih sta bila na začetku oba kandidata disciplinirana, pravi Velikonjeva. "Hillary Clinton je bila nedvomno bolje pripravljena, a tudi Donaldu Trumpu je uspelo prepričljivo odgovoriti na začetna vprašanja o gospodarstvu. Kljub začetnemu uspehu pa so po prvih vtisih komentatorji soglasni, da je Hillary Clinton uspelo prepričati in da se je Donaldu Trumpu poznalo, da ni pripravljen," meni pravnica.
"Cilj kampanje Donalda Trumpa za včerajšnje soočenje je bilo izboljšati njegovo podporo med ženskami in neodločenimi volivci ter ogroziti podporo, ki jo Clintonova uživa med temnopoltimi Američani. Njen nastop je nedvomno utrdil njeno prednost med zadnjo skupino," je prepričana.
"Včasih je debata postala tudi absurdna. V nekem odgovoru je Trump začel reklamirati svoj novi hotel Trump International v Washingtonu. Povedal je, da je zelo lep, da je zelo ponosen nanj in da je vesel, da bo lahko v vsakem primeru po volitvah živel na Pennsylvania Avenue, se pravi na cesti, kjer sta tako Bela hišo kot njegov novi hotel," je dejal Verovšek.
"Trump je večkrat prekinil svojo nasprotnico in zavračal njene trditve z vzklikom 'Napačno!'. Kot odgovor temu je Clintonova gledalce spodbujala, naj si pogledajo kakšno spletno stran, kjer presojajo dejstva," je poudaril Verovšek.
Velikonjeva je za vrhunec soočenja označila Trumpov odgovor na vprašanje, kako bo izboljšal odnose s temnopoltimi Američani. "Donald Trump je odgovoril, da mu je uspelo vzpostaviti dober odnos s temnopoltimi, in sicer tako, da je prisilil predsednika Baracka Obamo, da je objavil svoj rojstni list, ki dokazuje, da je bil rojen na Havajih, ne v Keniji. Z odgovorom po mnenju mnogih ni odvrnil samo manjšinskih volivcev, ampak tudi neodločene."
"Vse od začetka se je videlo, da se kandidata ne marata"
Verovšek izpostavlja, kako je med kandidatoma počilo tik pred koncem soočenja. "Moderator je vprašal Trumpa, zakaj misli, da je boljši kandidat, in zakaj je prek nekaj dnevi rekel, da Clintonova 'nima predsedniškega videza'. Trump je odgovoril, da njegova nasprotnica nima dovolj vzdržljivosti, da bi lahko služila kot predsednica. Clintonova je dejala, da je vzdržljiva in da bi samo moški, ki pravi, da so ženske 'svinje', in ki rad hodi po modnih revijah, lahko rekel, da nekdo 'nima predsedniškega videza' samo zato, ker je ženska."
"Hillary Clinton je bila nedvomno bolje pripravljena," glede včerajšnjega soočenja meni Urška Velikonja.
"Kljub temu vzdušju sta se kandidata tudi nekajkrat strinjala," je spomnil Verovšek. "Ko je Clintonova špekulirala, da mogoče Trump noče objaviti svojih davčnih napovedi, ker že več let ni plačal dohodnine, te trditve ni zanikal. Povedal je samo, da ni tako neumen, da bi plačeval denar, ki bi ga politiki metali stran. Ko ga je obtožila rasizma in omenila, da ga je pred desetletji tožilo ministrstvo za pravosodje, ker ni oddajal svojih nepremičnin temnopoltim, tudi tega ni zanikal. Rekel je samo, da je dober podjetnik in da je tožbo razrešil pred sojenjem s plačilom kazni, ne da bi uradno priznal krivdo."
ZDA še naprej politično polarizirane
"Hillary Clinton je do konca soočenja ostala osredotočena in pripravljena, medtem ko je Donaldu Trumpu po pol ure zmanjkalo goriva. S svojimi odgovori, med katerimi se je pričkal z voditeljem, mrščil v kamero in koval teorije zarote, mu po mnenju komentatorjev ni uspelo nastopiti 'predsedniško'," meni Velikonjeva.
"Pred soočenjem so zadnje javnomnenjske ankete kazale, da imata oba kandidata skoraj enako podporo volivcev, okoli dvajset odstotkov Američanov pa naj bi bilo še neodločenih. Ni jasno, ali je to soočenje koga prepričalo. V vsakem primeru ne bo zmanjšalo močne politične polarizacije v ZDA," meni Verovšek.
4