Četrtek, 19. 11. 2020, 18.37
3 leta, 11 mesecev
So razvpitemu eksperimentu na severu Evrope šteti dnevi?
Ali švedski pristop v boju proti pandemiji bolezni covid-19 čaka skorajšnji konec? Švedska, poleg Belorusije edina država v Evropi, ki se v spomladanskem valu novega koronavirusa ni odločila za zaprtje države, s prihodnjim torkom omejuje druženje na največ osem ljudi. Tako v domači kot v tuji javnosti se krepijo kritike na račun švedskega modela, ki v drugem valu epidemije covid-19 ni prinesel želenega učinka. Še več, nekatere druge skandinavske države imajo trenutno precej boljšo epidemiološko sliko od Švedske.
Zadnji podatki Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) kažejo, da 14-dnevna incidenca okužb na sto tisoč prebivalcev v zadnjih dveh tednih na Švedskem znaša 564,9 okužb, kar je precej več kot na Finskem (54,5), Norveškem (153,1) in Danskem (263,1), a bistveno manj kot v Sloveniji (939,8).
Ko gre za 14-dnevno incidenco smrti zaradi covid-19 na sto tisoč prebivalcev, je ta na Švedskem (2,6) precej višja kot na Danskem (0,7), Finskem (0,2) in Norveškem (0,3), a je hkrati bistveno manjša kot v Sloveniji (12,7). Medtem ko nekateri tuji mediji Norveško in Finsko že izpostavljajo kot tisti državi, ki jima je kljub relativno odprtemu gospodarstvu in družbenemu življenju uspelo zajeziti hitro širjenje okužb in naraščanje števila smrti, pa se zdi, da so se na Švedskem znašli pred pomembno prelomnico.
Švedska na pomembni prelomnici
S prihodnjim torkom namreč nameravajo v največji skandinavski državi po številu prebivalcev uvesti prve omejitve zbiranja od začetka epidemije novega koronavirusa. Švedske oblasti ob tem načrtujejo dodatne zaščitne ukrepe v domovih za starejše, da bi bolje zaščitili stanovalce pred vdorom virusa kot ob prvem valu epidemije spomladi. Švedska vlada je napovedala tudi prepoved prodaje alkohola v restavracijah in barih po 22. uri. Omenjeni ukrep pripravljajo v soglasju z gostinci.
Po poročanju tujih medijev gre pri omenjenih ukrepih za prvi resnejši odmik švedskih oblasti od tako imenovanega mehkega pristopa v boju proti novemu koronavirusu, zaradi česar je Švedska postala fenomen v evropskem in svetovnem merilu, pa tudi tarča številnih polemik in kritik. Da je država morda pred korenitim zasukom v boju s pandemijo, kaže tudi nedavna izjava švedskega premierja Stefana Lofvena: "Ne hodite v telovadnice, ne hodite v knjižnice, ne hodite na večerje, ne hodite na zabave – odpovejte vse."
Švedska vlada med drugim razmišlja tudi o prepovedi prodaje alkoholnih pijač v barih in restavracijah. Kdaj točno naj bi zaživel ta ukrep, še ni znano.
V času prvega vala epidemije so bile na Švedskem odprte šole in tudi nekatere nenujne gospodarske dejavnosti, oblasti pa so celo nasprotovale množični uporabi zaščitnih mask. Z izjemo domov za starostnike, ki jih je novi koronavirus po poročanju Washington Posta dobesedno opustošil, je življenje v državi z dobrimi desetimi milijoni prebivalcev nemoteno teklo dalje. Predstavniki švedskih oblasti so poudarjali, da švedski model deluje, a dodajali, da ga ni mogoče uporabiti v drugih državah.
Švedska veleposlanica v ZDA Karin Ulrika Olofsdotter je v enem od intervjujev maja letos poudarila, da so se na Švedskem številni posamezniki prostovoljno odločili za socialno distanco. Tisti, ki so imeli simptome okužbe ali so menili, da so prišli v stik z virusom, so po zaslugi dobro razvitega socialnega sistema vzeli bolniški dopust in ostali doma. "Virus bo okoli nas še kar nekaj časa, zato moramo narediti nekaj, da bomo z njim lahko živeli," je dejala Olofsdotterjeva, ki ni izključila možnosti, da bo Švedska vendarle spremenila svoj model, če se bo ta izkazal za neučinkovitega.
- Švedska: 196.446 okužb, 6.321 smrtnih žrtev,
- Norveška: 30.770 okužb, 300 smrtnih žrtev,
- Finska: 19.935 okužb, 374 smrtnih žrtev,
- Danska: 66.324 okužb, 770 smrtnih žrtev,
- Slovenija: 58.964 okužb, 919 smrtnih žrtev.
Vir: Univerza Johnsa Hopkinsa (19. 11. 2020 ob 14.30)
Vedno več strokovnjakov proti Tegnellu
Ta trenutek je očitno le napočil, prelomen dan je bil prejšnji petek, ko so v državi potrdili skoraj šest tisoč novih okužb. Vodilni švedski epidemiolog in velik zagovornik mehkejšega boja z novim koronavirusom Anders Tegnell je namreč predvideval, da bo Švedska v nasprotju s svojimi sosedami in drugimi evropskimi državami do drugega vala epidemije dosegla višjo stopnjo imunosti, zaradi česar bi jo jesenski val okužb prizadel bistveno manj kot druge evropske države.
V švedski javnosti se ob drugem valu okužb z novim koronavirusom pojavljajo ocene, da se je vodilni švedski epidemiolog Anders Tegnell motil.
Čeprav je Tegnell v javnosti zatrjeval, da čredna imunost nikoli ni bila cilj švedske zdravstvene politike, je vseeno domneval, da bodo s takšno strategijo na dolgi rok premagali pandemijo. Njegova predhodnica na položaju državnega švedskega epidemiologa Annika Linde je medtem že prepričana, da se je Tegnell motil: "Upala sem, da je imel prav. To bi bilo izjemno, toda to se ni zgodilo. Zdaj imamo višjo stopnjo smrtnosti in nismo ušli drugemu valu. Imunost tukaj ne igra nobene velike vloge."
Da se je švedska strategija izkazala za čisti polom, meni tudi švedska virologinja Lena Einhorn, sicer glasna nasprotnica modela, ki ga zagovarja Tegnell. "Pred štirimi dnevi smo imeli osemkrat višjo stopnjo smrtnosti na prebivalca kot Finska ter trikrat in pol višjo od Norveške. Omenjeni državi bi morali imeti jeseni nižjo stopnjo, ker bi mi morali imeti imunost," je za Financial Times prejšnji teden dejala Einhornova.
Se švedski eksperiment bliža koncu?
Tegnell je še prejšnji petek trdil, da bo Švedska ostala na poti, ki jo je izbrala, in da švedska vlada še vedno verjame, da se bodo ljudje prostovoljno držali navodil za zajezitev virusa. "Na tak način ukrepamo na Švedskem. Imamo veliko razumevanje za to in veliko stopnjo sledenja pravilom," je dejal Tegnell. Ob tem je poudaril, da ne moremo reči, da vlade drugih držav ne posnemajo švedskega modela, saj v večini evropskih držav v drugem valu epidemije niso zapirali šol.
Švedska je poleg Belorusije edina evropska država, ki ob spomladanskem valu epidemije covid-19 ni uvedla zaprtja države in strogih ukrepov za zajezitev virusa.
Nekateri strokovnjaki že napovedujejo, da se švedski eksperiment bliža koncu in da je napočil čas za bolj sistematične ukrepe, tudi delno zaprtje države. "V preteklih nekaj tednih smo videli, da se ukrepi ne upoštevajo. S takšno stopnjo rasti okužb, kot smo ji priče zdaj, se zdi, kot da smo vsi na Švedskem v prostem padu," je dejal predstojnik klinike za infekcijske bolezni v bolnišnici v švedski regiji Uppsala Fredrik Sund.
Kritiki Tegnellovega modela pa opozarjajo tudi, da je švedsko gospodarstvo, čeprav so se izognili zaprtju države, utrpelo enako škodo kot gospodarstva drugih evropskih držav. "Ne le, da je pomanjkanje ukrepov verjetno vodilo v več okužb in smrti, prav tako ni pomagalo gospodarstvu. Švedska je bila v gospodarskem smislu med pandemijo veliko manj uspešna kot druge skandinavske države," sta zapisala raziskovalca Andrew Ewig in Kelly Bjorklund. Švedski model je po njunih besedah državi prinesel malo gospodarske prednosti, kvečjemu samo več smrti in stisk.
48