Nedelja, 26. 12. 2021, 22.01
2 leti, 12 mesecev
Smo pred padcem v temačno dobo?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
81
Smo pred padcem v nekakšen novi temačni vek, ki mu bo sledila nova zahodna renesansa?
Program nove levice je bolj fevdalen kot marksističen, je prepričan ameriški demograf Joel Kotkin, ki svari pred t. i. neofevdalizmom. Po svoje mu pritrjuje ameriški zgodovinar James Hankins, ki zagovornike zbujenstva (privržence woke ideologije) svari, da bodo morda v prihodnosti veljali za srednjeveške barbare.
Srednji vek in fevdalizem sta tesno povezana zgodovinopisna pojma. Še zlasti pojem srednji vek je v pogovornem jeziku pogosto sopomenka za nekaj mračnjaškega, temačnega in zaostalega. Fevdalizem je po drugi strani lahko sopomenka za preživeti, zastareli in zaostali družbeni red.
Stara levica je bila za gospodarsko rast
Novi fevdalizem oziroma neofevdalizem je pojem, ki ga rad uporablja demograf, urbanist in politični analitik Joel Kotkin. Kot piše v britanskem spletnem mediju UnHerd, je stara levica oziroma stari socializem (socialna demokracija) politično zastopal običajne delavce.
Vzvod za dvig družbene blaginje in izboljšanje vsakdanjega življenja delavskega razreda je stara levica videla v gospodarski rasti. Toda po drugi strani so nova levica oziroma novi socialisti, katerih del so zlasti Zeleni, namesto na delavski razred in dvig njegove blaginje osredotočeni na podnebne spremembe, teorijo družbenega spola in kritično teorijo rasnih odnosov.
Nova "fevdalna" levica je za gospodarsko nazadovanje
Poudarek na boju proti podnebnim spremembam in za brezogljično družbo pa po Kotkinu pomeni, da novi socializem gospodarski rasti ne daje več prednostnega položaja. Prav nasprotno, program Zelenih pelje v krčenje gospodarstva, zniževanje življenjske ravni in povzdigovanje zgolj posameznih skupin znotraj nazadujočega gospodarstva, ne pa v ustvarjanje priložnosti za vse ljudi.
Joel Kotkin o novem fevdalizmu:
Zato je, kot trdi Kotkin, novi socializem bolj fevdalen kot marksističen. Karl Marx je namreč nasprotoval utopičnim socialistom in njihovemu sanjarjenju o vrnitvi trdnega družbenega reda iz časa fevdalizma. Namesto vrnitve v preteklost je Marx zagovarjal uporabo tehnologije in gospodarske rasti za dvig človeštva.
Konkurenčno gospodarstvo in družbena mobilnost
Kotkin je prepričan, da namesto novega socializma oziroma fevdalnega socializma, kot mu tudi pravi, potrebujemo politiko, ki zagovarja konkurenčno gospodarstvo in družbo, ki omogoča družbeno mobilnost ljudi. Okoljevarstvene težave pa rešujmo s tehnološkimi inovacijami.
Na pravi strani zgodovine?
Profesor zgodovine na harvardski univerzi James Hankins se v svojem članku, objavljenem na spletni strani First Things, prav tako ukvarja z zbujenstvom in zbujenci. Ti so prepričani, da so na pravi strani zgodovine in da bo prihodnost, morda dosežena tudi z revolucijo, neizogibno boljša od sedanjosti. Tiste, ki jih ovirajo na njihovi poti v utopijo, pa bo zgodovina obsodila.
Videoposnetek o srednjeveški Evropi:
A kot pravi Hankins, ta je velik strokovnjak za renesančno Italijo, se naprednjaki, ki razmišljajo na ta marksoidni način, ne zavedajo, da zgodovinarji ne bodo vedno na isti strani zgodovine, kot jih je večina zdaj. Prihodnji zgodovinarji bodo morda nekega dne, morda kar kmalu, zavrnili celotno idejo, da ima zgodovina "pravo stran".
Grško-rimski pogled na zgodovino
Hankins poudarja, da pravi zgodovinarji vedo, da se zgodovinopisni modeli spreminjajo skupaj z zgodovino. Grško-rimska antika je na primer videla zgodovino kot tragični cikel, ne kot sijočo pot v brezmejno prihodnost. Imperiji so doživljali vzpone, imperiji so propadali. Drug imperij bo neizogibno prevzel mesto sedanjega.
Renesančni izum koncepta srednjega veka
Od renesanse naprej so bili zahodni modeli zgodovinskih sprememb bolj optimistični. "Sama renesansa - v osebi Flavia Bionda, velikega zgodovinarja in papeškega uradnika - je izumila koncept srednjega veka, obdobja nekaj stoletij, ko je vladalo barbarstvo pred humanističnim preporodom antike. Srednjeveško obdobje, kot so ga videli krščanski humanisti, kot je Erazem Rotterdamski, je bilo temna dolina med dvema vrhovoma antike in sedanjosti," pojasnjuje Hankins.
Videoposnetek o renesansi:
Čaščenje prihodnosti
V zgodnjem novejšem veku so zgodovinarji in filozofi zlato dobo prestavili iz antike v prihodnost. Francosko razsvetljenstvo je videlo prihodnost, kjer sta znanost in razum zmagala nad vraževerjem. Škotsko razsvetljenstvo je verjelo, da lahko gospodarska in politična svoboda uvedeta novo in višjo civilizacijo.
"Oba modela sta domnevala, da se bo današnji čas s svojo primerjalno nevednostjo in nesvobodo umaknil nazaj v srednjeveško obdobje teme in barbarstva, ko bo človeštvo napredovalo. Raje ne bodite barbarski ali vraževerni, sicer vas bo zgodovina obsodila."
Doba zbujenstva kot srednji vek?
Kot še piše Hankins, se zadnje čase poigrava z idejo, da bi se lahko prvaki zbujenstva nekega lepega jutra zbudili in ugotovili, da so srednjeveški. Olikano mnenje bi jih obravnavalo kot nazadnjaške in necivilizirane. Njihov žargon bi zvenel v izobraženih ušesih kot blebetanje barbarov. Neverjetno? Zgodovina se nikoli ne odvija tako, kot mislimo, da se bo, svari Hankins.
"Morda bo prišel dan, ko bo nova elita (izobražena o dosežkih zahodne civilizacije, op. p.), ki si zasluži to ime, na svoje zbujene vrstnike, ki imajo potrdila o izobrazbi, vendar so brez vrline, gledala z mešanico usmiljenja in gnusa. Zgodovina bo spet zamahnila s svojo čarobno paličico in razglasila, da je bila zlobna doba, ki smo jo preživeli, doba barbarstva. Morda, le morda, v prihodnosti ZDA ne leži neka utopija zbujenstva, ampak renesansa tradicije Zahoda," sklene Hankins.
81