Slovenija za obvezno označevanje izvora predelanih živil

Zgornje je v Bruslju povedal državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo in okolje Branko Ravnik. "Odprto je tudi vprašanje, ali ne bi kazalo več pozornosti nameniti označevanju mesnih izdelkov z vidika boljše sledljivosti izvora mesa v izdelkih. Mnenja so deljena, mi smo pa v skupini držav, ki menijo, da je razpravo o tem treba opraviti in iskati rešitve tudi v tej smeri," je dejal Branko Ravnik.

Slovenija podpira pobudo Avstrije za popolno označevanje vseh živil v prometu Slovenija podpira tudi pobudo Avstrije, da bi se unija odločila za popolno označevanje vseh živil v prometu, je povedal državni sekretar. Z avstrijsko pobudo se strinjamo, ker ta sovpada z našimi prizadevanji za spodbujanje domače proizvodnje in samooskrbe, je pojasnil.

"Zavezujoče označevanje bi precej pomagalo, je pa logistično in vsebinsko to težko izvedljivo," je opozoril državni sekretar. To namreč po njegovih besedah odpira niz vprašanj, na primer kaj je sploh definicija izvora mesa - ali meso izvira od tam, kjer je žival rojena, ali od tam, kjer je vzrejena in zaklana.

V povezavi z navedbami, da je Slovenija ena od držav izvora spornega konjskega mesa v uradno mesnih izdelkih, ki so jih odkrili v Avstriji, pa je Ravnik pojasnil, da je bilo meso, ki je šlo iz Slovenije v Avstrijo, ustrezno in da je problem nastal z zavajanjem potrošnikov, da v mesnih izdelkih ni konjsko, temveč goveje meso.

"V Sloveniji goljufov s konjskim mesom ni" V Sloveniji tako - vsaj po doslej znanih podatkih - goljufov s konjskim mesom ni, pravi državni sekretar. "V omenjenem primeru ni bilo nobenega dokaza o tem," je dejal, a opozoril, da povsem zanesljivo ni mogoče reči, da goljufov ni, saj bo to pokazal okrepljen nadzor.

V Sloveniji so pristojni organi doslej v 58 odvzetih vzorcih odkrili dva primera goljufij v maloprodaji, trenutno pa se izvaja še vzorčenje za ugotavljanje vsebnosti fenilbutazona pri proizvajalcih mesa, v klavnicah, kjer so se odvzeli vzorci uvoženega konjskega mesa, poteka pa tudi pregled slovenskih obratov, je pojasnil Ravnik.

"Za zdaj smo še vedno pri vprašanju goljufije, ki nima vpliva na javno zdravje," je sicer poudaril državni sekretar. Tudi ministri drugih članic unije so po njegovih besedah v ponedeljek na zasedanju povedali, da za zdaj ni nobene informacije o tem, da bi šlo za tveganje za javno zdravje.

"Naš prvi cilj mora biti zaupanje potrošnikov" "Naš prvi cilj mora biti zaupanje potrošnikov," je še izpostavil Ravnik. V nadaljevanju je treba po njegovih besedah preučiti tudi, ali morda obstajajo šibkosti v sistemu. "Le polna odgovornost nosilcev dejavnosti in učinkovit uradni nadzor omogočata varnost v prehranski verigi, ki jo potrošniki pričakujejo," je poudaril.

Afera s konjskim mesom v uradno govejih izdelkih, ki se bliskovito širi po Evropi in je minuli teden dosegla tudi Slovenijo, je bila v ponedeljek na meniju kmetijskih ministrov EU. Afera sproža pozive k strogim kaznim za goljufe ter k zaostritvi evropskih pravil za označevanje mesnih izdelkov.

EU še ugotavlja razsežnosti problema EU sicer trenutno še ugotavlja razsežnost problema. V vseh članicah unije poteka sistematsko preverjanje sestavljenih govejih izdelkov in surovega konjskega mesa. Članice z metodo DNK ugotavljajo prisotnost konjskega mesa v sestavljenih izdelkih, v katerih je uradno le goveje meso, ter prisotnost fenilbutazona - sestavine zdravila za konje, nevarnega človeku - v surovem konjskem mesu.

EU je po aferi norih krav že uvedla obvezno označevanje izvora države pri surovem govejem mesu, za predelane mesne izdelke pa to pravilo ne velja, temveč zadostuje navedba vrste mesa.

Evropska komisija je že pred izbruhom afere pripravljala novo evropsko zakonodajo za označevanje živil, s katero je želela obvezno oznako izvora države razširiti na vso surovo meso, a zaradi afere s konjskim mesom bo sedaj preučila tudi možnost uvedbe obvezne oznake države izvora tudi pri sestavljenih mesnih izdelkih.

Konjsko meso odkrili tudi na Madžarskem in Slovaškem Afera s konjskim mesom pa se je medtem razširila še na Madžarsko. Nedeklarirano konjsko meso so namreč odkrili v lazanjah, ki jih je v državo uvozilo dansko podjetje Nowaco, proizvedla pa družba Tavola iz Luksemburga. V lazanjah podjetja Nowaco so konjsko meso odkrili tudi na Slovaškem.

Kot so sporočile pristojne madžarske oblasti, so bile sporne lazanje na Madžarsko uvožene decembra lani. Izdelek so že umaknili s prodajnih polic po državi.

Družba Tavola je sicer hčerinsko podjetje podjetja Comigel, ki mu je meso dobavljal francoski Spanghero. Francoske oblasti so Spangheru za nekaj časa odvzele dovoljenje za obratovanje, ker naj bi konjsko meso prodajalo kot goveje, a so mu ga delno že obnovile.

Po aferi s konjskim mesom pa se v Nemčiji govori še o enem škandalu. Nemške oblasti so namreč uvedle preiskavo na perutninskih farmah v osmih zveznih deželah, ki naj bi prodajala jajca kot organska ali iz proste reje, čeprav naj bi bila dejansko iz baterijske reje.

V Nemčiji so lahko jajca označena z "bio" ali organsko in iz proste reje, če imajo kokoši dovolj prostora za gibanje, njihova krma pa ne vsebuje antibiotikov, kemikalij in gensko spremenjenih organizmov.

Na fotografijah, ki so jih pridobile organizacije za zaščito živali, v ponedeljek pa so jih objavili nemški mediji, je videti kokoši, natlačene v kovinskih kletkah, pri čemer številnim manjka perje ali pa so polne ran.

Preiskujejo približno 150 farm Oblasti preiskujejo približno 150 farm na Spodnjem Saškem in še okoli 50 v drugih zveznih deželah pa tudi v Belgiji in na Nizozemskem, ki naj bi prodale na milijone domnevno organskih jajc.

"Če so obtožbe resnične, gre za obsežno prevaro - prevaro potrošnikov in poštenih organskih kmetovalcev v Nemčiji," je izjavila ministrica za potrošnike Ilse Aigner.

"Bio" in organski proizvodi zavzemajo precejšen del nemškega trga, čeprav so običajno nekoliko dražji, saj številne potrošnike skrbi za varnost hrane in dobrobit živali.