Slovenija po gozdnatosti tretja, po dodani vrednoti lesne industrije enajsta v EU

Dodana vrednost slovenske industrije lesa in lesnih proizvodov glede na celotno industrijo države medtem presega povprečje unije. Po tem deležu kljub temu zaostajamo za 10 državami.

Gozdovi pokrivajo 40 % kopnega v EU

Gozdovi v EU prekrivajo 178 milijonov hektarov, kar na območju sedemindvajseterice predstavlja 40 odstotkov kopnega. Lani je bilo za izrabo lesa na voljo tri četrtine teh gozdov, je razvidno iz publikacije, ki jo je evropski statistični urad Eurostat oblikoval ob mednarodnem letu gozdov.

Največ gozdov na Finskem... Lani je bilo v EU šest držav članic, ki so se lahko pohvalile, da gozdovi prekrivajo več kot polovico njihovega ozemlja. To so Finska (77 odstotkov), Švedska (76 odstotkov), Slovenija (63 odstotkov), Latvija (56 odstotkov), Španija (55 odstotkov) in Estonija (54 odstotkov).

...najmanj pa na Malti

Najmanjši delež gozdov pa so zabeležile Malta (manj kot 0,5 odstotka), Nizozemska (11 odstotkov), Irska in Velika Britanija (obe državi 12 odstotkov) ter Danska (14 odstotkov).

Med državami članicami unije je delež gozdov, ki je bil na voljo za zalogo lesa, nihal med 11 odstotki na Cipru, 50 odstotki na Portugalskem ter 98 odstotki na Danskem in v Luksemburgu.

390 milijonov kubičnih metrov gozdov pri nas je mogoče gospodarsko izkoriščati Leta 2010 je bilo gozdnih površin, ki jih je mogoče gospodarsko izkoriščati, v sedemindvajseterici 21,75 milijarde kubičnih metrov. Največji delež so zabeležili v Nemčiji (3,466 milijarde kubičnih metrov), na Švedskem (2,661 milijarde kubičnih metrov) in v Franciji (2,453 milijarde kubičnih metrov). V Sloveniji je ta delež znašal 390 milijonov kubičnih metrov.

Najvišja dodana vrednost industrije lesa v Latviji

Dodana vrednost industrije, ki temelji na lesu, je bila glede na celotno industrijo najvišja v Latviji (21,5 odstotka), najnižja pa na Irskem (2,4 odstotka).

Najvišjo dodano vrednost industrije lesa in lesnih proizvodov so glede na celotno industrijo leta 2008 zaznali v Latviji (16,1 odstotka), v Estoniji (11,5 odstotka) in v Litvi (7,4 odstotka). V Sloveniji je bil ta delež 3,2-odstoten, kar je 1,1 odstotne točke več od povprečja EU.