Sreda, 15. 5. 2024, 11.46
5 mesecev, 3 tedne
Slovenija marca z največjim padcem industrijske proizvodnje v EU
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,34
Industrijska proizvodnja se je v območju z evrom marca na mesečni ravni okrepila za 0,6 odstotka, v EU pa za 0,2 odstotka. V Sloveniji je upadla za 5,9 odstotka, kar je največ med državami članicami. V medletni primerjavi je industrijska proizvodnja tako v območju z evrom kot v EU nazadovala za odstotek. V Sloveniji je bil padec 6,9-odstoten. "Gre za specifiko meseca marca, ko so bili zabeleženi padci tako na letni kot na mesečni ravni," pravi ekonomist Anže Burger.
Proizvodnja dobrin za vmesno porabo je na mesečni ravni v območju z evrom upadla za 0,5 odstotka, proizvodnja energije pa za 0,9 odstotka. Na drugi strani se je za odstotek zvišala proizvodnja investicijskih dobrin. Za 1,1 odstotka je upadla proizvodnja trajnih dobrin, za 2,7 odstotka pa se je znižala proizvodnja netrajnih potrošnih dobrin.
V EU se je proizvodnja dobrin za vmesno porabo marca zmanjšala za 0,5 odstotka, energije pa za 0,2 odstotka. Proizvodnja investicijskih dobrin se je povečala za 0,7 odstotka, proizvodnja trajnih dobrin se je zmanjšala za en odstotek, netrajnih potrošnih dobrin pa za 2,7 odstotka.
V Sloveniji krepak upad industrijske proizvodnje
Med članicami, za katere so bili na voljo podatki, so največje mesečne rasti beležile Irska (+12,8 odstotka), Belgija (+6,8 odstotka) in Luksemburg (+4,5 odstotka). Največje padce pa so statistiki zabeležili v Sloveniji (–5,9 odstotka), na Poljskem (–5,1 odstotka) in Danskem (–4,3 odstotka).
Na letni ravni se je proizvodnja dobrin za vmesno porabo v območju z evrom zmanjšala za 2,3 odstotka, energije pa za 3,5 odstotka. Proizvodnja investicijskih dobrin se je povečala za 1,8 odstotka, proizvodnja trajnih dobrin se je zmanjšala za 8,3 odstotka, netrajnih potrošnih dobrin pa za sedem odstotkov.
V EU se je proizvodnja dobrin za vmesno porabo zmanjšala za 2,2 odstotka, proizvodnja investicijskih dobrin je zrasla za 1,5 odstotka, proizvodnja trajnih je upadla za 7,5 odstotka in netrajnih potrošnih dobrin za 5,1 odstotka. Proizvodnja energije je bila nižja za 2,6 odstotka.
Med državami so imele največje padce na letni ravni Finska (–7,7 odstotka), Bolgarija (–7,6 odstotka) in Avstrija (–7 odstotkov). Največje rasti so imeli Irska (+37 odstotkov), Ciper (+8,5 odstotka) in Romunija (+3,5 odstotka).
Kje so razlogi za tolikšen upad v Sloveniji?
"Gre za specifiko meseca marca, kjer so bili zabeleženi padci na letni ravni (marec 2024/marec 2023) in mesečni ravni (marec 2024/februar 2024). V prvem četrtletju je bil upad na letni ravni precej nižji (–2,9 odstotka), če pa izpostavimo samo predelovalne dejavnosti ter izvzamemo manj pomembni dejavnosti rudarstva in oskrbe z električno energijo, plinom in paro, je bil padec 1,8-odstoten. Vzrok je padec proizvodnje proizvodov za vmesno porabo (energentov in surovin) ter investicijskih proizvodov, medtem ko so v prvem četrtletju proizvodi za široko porabo dosegli skromno 0,3-odstotno rast," pojasnjuje Burger.
Ti podatki po metodologiji Sursa beležijo le prihodke od prodaj in spremembo zalog, ne implicirajo pa nujno enakega trenda dodane vrednosti. Dokaz tega je sveži podatek o rasti BDP v prvem četrtletju 2024, ki kaže na 1,2-odstotno rast dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih ter 1,8-odstotno rast dodane vrednosti v širši skupini rudarstvo, predelovalne dejavnosti, oskrba z elektriko, vodo in ravnanje z odplakami.
Burger: Nakazuje se prestrukturiranje slovenske industrije
"Zaradi višjih stroškov energije in manj naročil je bila rast industrijske proizvodnje nizka predvsem v energetsko intenzivni proizvodnji drugih nekovinskih mineralnih izdelkov, kemični industriji ter v nekaterih tehnološko manj zahtevnih panogah. Po drugi strani je bila rast v zadnjih letih izrazito višja v visoko tehnološko zahtevnih dejavnostih, kar kaže na prestrukturiranje slovenske industrije," pravi Burger
Pozitivni trendi z zamikom tudi k nam
Obseg nemškega uvoza, naše največje trgovinske partnerice, se je v zadnjih mesecih glede na leto prej precej znižal. Obseg industrijske proizvodnje v Nemčiji se je prav tako izrazito znižal konec preteklega leta in se v prvih treh mesecih letos zopet krepi, čemur bo z zamikom verjetno sledilo tudi večje povpraševanje po slovenskih industrijskih proizvodih.
Podobno je tudi v Italiji, naši drugi najpomembnejši trgovinski partnerici, kjer je obseg industrijske proizvodnje v zadnjih mesecih (in celo od začetka 2022) pešal, prav tako je kazalnik zaupanja v industriji trenutno nizek in stagnira.
