Slovenija glede postopkov proti LB vztraja pri memorandumu

Za 20. november je Erjavec napovedal nove pogovore o vprašanju s hrvaško kolegico Vesno Pusić. Kot je dejal Erjavec, bosta s Pusićevo na srečanju v Zagrebu govorila tudi o tem, kako strani razumeta marca sklenjeni memorandum o LB. "Za Slovenijo je povsem jasno, da gre za mednarodno pogodbo, saj sta jo podpisala predsednika vlad," je dodal.

"Čeprav bi bile sodbe pravnomočne, ne bi bile izvršljive" Poudaril je, da v memorandumu, ki sta ga sklenili vladi, tudi jasno piše, da do končne rešitve v okviru nasledstva postopki proti LB in NLB na hrvaških sodiščih mirujejo. "A, kot vidimo, ne mirujejo," je dodal. Erjavec je tudi poudaril, da čeprav postopki na Hrvaškem tečejo in bi bile sodbe pravnomočne, ne bi bile izvršljive. "Memorandum zelo jasno določa, čigava je pristojnost za rešitev tega vprašanja in ta pristojnost je v okviru nasledstva oziroma dunajske pogodbe iz leta 2001. Pri tem bomo vztrajali," je napovedal.

Bratuškova: Hrvaška sodišča ne morejo reševati zadev, ki se jih dotika memorandum Tudi premierka Alenka Bratušek je dejala, da memorandum velja za obe državi in da se zadeve, ki se jih dotika, ne morejo reševati na hrvaških sodiščih. Sama večjih problemov v tej smeri tudi ne vidi, je dodala ob robu obiska poslanske skupine PS v Novem mestu.

Hrvaška: Odločitev sodišča na nadaljevanje pogovorov ne bo vplivala Hrvaško zunanje ministrstvo je medtem zatrdilo, da odločitev sodišča v Zagrebu o nadaljevanju postopka v tožbi Privredne banke Zagreb (PBZ) proti Ljubljanski banki in Novi ljubljanski banki ne bo vplivala na nadaljevanje pogovorov med Hrvaško in Slovenijo. Znova pa so poudarili, da mora tudi Slovenija zagotoviti pogoje za mirovanje postopkov.

"Hrvaška zakonodaja določa, da je za mirovanje potrebno soglasje vseh strani v sporu, torej tudi tistih, ki sta bili toženi. Hrvaška je s svoje strani zagotovila pogoje za mirovanje postopka. Pričakujemo, da slovenska stran stori enako," je ta zaplet komentirala tiskovna predstavnica hrvaškega zunanjega ministrstva Danijela Barišić.

Tako je odgovorila na vprašanje, kako uradni Zagreb ocenjuje odločitev pristojnega sodišča o nadaljevanju postopka, potem ko so zatrjevali, da je dala hrvaška vlada navodila bankam in te naprej svojim odvetnikom, naj zahtevajo mirovanje za postopke, povezane z LB. "Vnovič pravimo, da je v memorandumu (z Mokric) zapisano, da bo Vlada Republike Hrvaške zagotovila mirovanje vseh postopkov, ki sta jih na sodiščih sprožili dve hrvaški banki, medtem ko bo Vlada Republike Slovenije zagotovila soglasje LB kot tožene stranke v teh postopkih," so poudarili v Zagrebu.

Sodnik zagrebškega občinskega sodišča Nikola Raguz namreč ni sprejel niti hrvaške zahteve o mirovanju postopka niti slovenske o prekinitvi postopka, ki so ju odvetniki PBZ ter LB in NLB predstavili na obravnavi konec oktobra. Kot je utemeljil, namreč ni uradnega dokumenta o tem, da bi hrvaška vlada zahtevala mirovanje postopka, kot se je zavezala v memorandumu.

Hrvaška vlada sicer ne more vplivati na odločanje sodišča pri izvajanju zakonov. Kako si je vlada zamislila, da bi zagotovila mirovanje omenjenih postopkov, ni bilo objavljeno niti v hrvaškem uradnem listu niti ni uradno znano nič drugega razen tega, da je tožnik oktobra predlagal mirovanje, potem ko ga je k temu pozvala vlada, še pojasnjuje sodnik.

Memorandum za sodišče ni meddržavna pogodba Poleg tega sodnik v odločitvi, ki jo je pridobila STA, izpostavlja, da sodišče 11. marca letos podpisan memorandum o LB obravnava kot mednarodni dokument in ne kot mednarodno pogodbo in ga zato tolmači v skladu z določili hrvaškega zakona o pravdnem postopku.

Navaja, da dogovor vlad Hrvaške in Slovenije ni bil potrjen v hrvaškem saboru niti objavljen v hrvaškem uradnem listu, medtem ko je slovenska vlada memorandum ratificirala ter je bil objavljen v slovenskem uradnem listu.

Pojasnil je tudi, da sta stranki v sporu soglašali, da bosta vprašanje prenesenih deviznih vlog reševali na podlagi pogodbe o vprašanjih nasledstva, ter da ni možno enake obveznosti znova prevzeti še z memorandumom, ki potemtakem nima moči mednarodne pogodbe.

Sodnik je tudi poudaril, da ni dokazov, da bi se Banka za mednarodne povezave (Bis) v Baslu razglasila za pristojno pri posredovanju v pogajanjih med Hrvaško in Slovenijo, kot sta jo julija prosili obe državi. Raguz je še ugotovil, da na podlagi hrvaškega zakona o pravdnem postopku ni podlage, da bi ustavili postopek, kot je to predlagala slovenska stran. Ko gre za vprašanje prevoda angleške besede "stay", pa je zapisal, da je za sodišče relevanten prevod, ki ga je dobilo od hrvaške vlade. Ta je besedo "stay" prevedla kot "zastoj" (mirovanje).

Na odločitev, da se postopek nadaljuje, se lahko strani pritožita v 15 dneh od sprejema odločitve. To je sodnik sprejel že na dan, ko je potekala obravnava, torej 24. oktobra.