Sirski aktivist: ZDA in Rusijo zanima le nafta

Marca bo preteklo tri leta od začetka upora proti režimu Bašarja Al Asada. Niti vojski niti upornikom ne uspe pomembnejši preboj, ki bi tehtnico nagnil na eno ali drugo stran. Po lanskem napadu s kemičnim orožjem v predmestju Damaska je kazalo, da se lahko status quo spremeni, saj so ZDA resno zagrozile s posredovanjem. Dogovor z Rusijo o uničenju sirskega kemičnega orožja je posredovanje preprečil, to pa je po mnenju sirskega aktivista, ki je pred vojno delal kot novinar v tujini, Jaserja Alhadžija, spor zavleklo za vsaj še eno leto.

Od lanskega junija do zdaj je v Siriji umrlo 25 tisoč ljudi, civilisti pa še naprej umirajo v napadih, je v pogovoru za naš medij Alhadži navedel število mrtvih v državljanski vojni. "ZDA in Rusiji ni zares do demokracije in svobode, zanimajo jih edino posel, stabilnost ter nafta. Ljudje ne zaupajo mednarodni skupnosti. Dolgo jih je pustila na cedilu," se jezi Alhadži. Rešitev za konec vojne vidi v oblikovanju prehodne vlade z vsemi pooblastili v Ženevi. "Bašar Al Asad mora oditi. Nihče ne misli nanj. Podpirajo ga le alaviti, na splošno pa nima podpore," je jasen, kaj si misli o nekaterih mirovnih predlogih, da bi opozicija in predsednik dosegli dogovor.

Opozicija ne želi kompromisa z Al Asadom V Švici bo 22. januarja predvidoma potekala mirovna konferenca pod pokroviteljstvom Prijateljev Sirije. Predstavniki sirske vlade bodo na konferenci, o prisotnosti pa se še ni izjasnila največja sirska opozicijska skupina Nacionalna koalicija. Opazovalci opozarjajo, da naraščajoča zmešnjava znotraj sirske opozicije jezi Zahod in krepi režim. Nacionalna koalicija si v prvi vrsti želi padca Al Asada in se boji, da bo prisiljena v kompromisni dogovor z njim.

V teh dneh v Kuvajtu poteka donatorska konferenca, Združeni narodi (ZN) pa ocenjujejo, da bo za pomoč Sircem potrebnih pet milijard evrov. Več kot dva milijona Sircev je zbežalo iz države, okoli sedem milijonov jih je razseljenih znotraj države. Letos naj bi humanitarno pomoč potrebovalo okoli tri četrt prebivalcev. Alhadži je na poti v Turčijo, kamor so pribežali številni Sirci. V sosednji državi živijo v begunskih taboriščih v nezavidljivih pogojih: "Večina ljudi v hudi zimi nima gretja, nima sanitarij. Povsod sta blato in umazanija. In mraz."

Konference, kot je kuvajtska, lahko pomagajo Sircem, a le če se spremni mehanizem razdeljevanja pomoči, opozarja Alhadži. "ZN pomoč da vladi, vlada pa svojim privržencem. To škodi kredibilnosti ZN," je prepričan. Denar, ki bo zbran za Sirijo, lahko uporabljajo le agencije ZN ter lokalne in mednarodne humanitarne organizacije, ki jih je odobril režim. Vlada tako lahko manipulira z razdelitvijo pomoči; ljudje dobijo hrano in zdravila na tistih področjih, kjer so vladni vojaki, kjer pa vladajo uporniki, vlada humanitarna katastrofa. Pomoč je tako postala orožje v vojni.

Potencialne donatorje poleg tega, da pomoč ne pride do tistih, ki jim je namenjena, straši naraščajoč vpliv islamistov. Tuji mediji poročajo o vse pomembnejši vlogi Al Kaide v sirskem sporu. "To je vladna propaganda. Če bi bila Al Kaida res tako močna, kako to, da so jo v nekaj dneh pregnali iz večine mest," odvrača Alhadži in zanika, da bi med različnimi uporniškimi skupinami nastajali spopadi: "Ni različnih uporniških skupin. Ni res, da se borimo z Al Kaido." Tuje sile prisotnost nekaj borcev Al Kaide izkoriščajo zgolj kot izgovor, da ne posredujejo, dodaja.