Sirija: V protestih znova več kot 60 mrtvih

ZDA so medtem v petek uvedle sankcije proti sirskemu državnemu vrhu zaradi kršitev človekovih pravic in nasilja nad protestniki, priprave za uvedbo sankcij pa je sprožila tudi EU. Več deset tisoč protestnikov Ulice sirskih mest je v petek kljub opozorilom vlade, naj se ne udeležijo protestov, znova preplavilo več deset tisoč protestnikov. V spopadih med protestniki in varnostnimi silami, ki so bili ponovno najbolj krvavi v mestih Dara in Homs, je bilo po podatkih aktivistov in organizacij za človekove pravice ubitih najmanj 62 ljudi. Največ civilistov - najmanj 33 - so varnostne sile ubile v Dari, v Homsu pa najmanj 27. Protesti so sicer potekali v vseh večjih mestih, med drugim v prestolnici Damask ter mestih Latakija in Banijas. V spopadih v Latakiji ob sredozemski obali sta bila po trditvah aktivistov ubita vsaj dva protestnika.

Sirske oblasti so medtem sporočile, da je bilo s strani "terorističnih skupin" v petek ubitih devet pripadnikov varnostnih sil, od tega pet vojakov in en policist v Dari ter trije vojaki v bližini Homsa.

V napadih sirske vojske v Dari več mrtvih Sirska vojska je danes zjutraj po poročanju očividcev ob podpori tankov, težkega topništva in helikopterjev zavzela znano mošejo v Dari, ki je bila pod nadzorom lokalnega prebivalstva. Pri tem so bili ubiti najmanj štirje ljudje. Operacija naj bi trajala okoli 90 minut.

Mošeja Omari v starem mestnem jedru Dare je bila od ponedeljka, ko je sirska vojska v tem mestu sprožila obsežno operacijo, pod nadzorom lokalnih prebivalcev. V današnjem zavzetju so bili ubiti vsaj štirje ljudje. Šlo naj bi za sina glavnega imama mošeje ter tri ženske, ki so umrle, ko je granata zadela njihovo hišo v bližini.

Dara je od ponedeljka pod udarom vojske in se sooča s pomanjkanjem vode, hrane in zdravil, prebivalci pa so tudi brez elektrike in telefonskih zvez ter se zaradi ostrostrelcev bojijo stopiti iz svojih domov.

Od sredine marca ubitih več kot 530 protestnikov Že pred petkovim "dnevom gneva" je bilo sicer v protivladnih protestih, katerih glavna zahteva je odstop sirskega predsednika Bašarja al Asada, od sredine marca ubitih več kot 530 protestnikov.

Ameriški predsednik Barack Obama je medtem v petek obvestil kongres, da uvaja nove sankcije proti državnemu vrhu Sirije zaradi kršitev človekovih pravic in nasilja nad protestniki.

Sankcije za predsednikovega brata

Sankcije sicer niso doletele predsednika Asada, vendar pa jih je deležen njegov brat Maher al Asad, ki poveljuje zloglasni brigadi četrte oklepne divizije. Sankcije so doletele tudi predsednikovega sorodnika in vodjo direktorata za politično varnost v provinci Dara Atifa Nadžiba ter šefa sirske obveščevalne službe Alija Mamluka.

Zamrznitev premoženja v ZDA Poleg posameznikov so sankcije uvedene tudi proti celotni obveščevalni službi in iranski republikanski gardi, ki naj bi pomagala pri zatiranju protestov. Sankcije zajemajo zamrznitev premoženja omenjenih v ZDA in prepoved poslovanja z ameriškimi podjetji.

Prav tako v petek so se v Bruslju sestali veleposlaniki držav članic EU in sprožili priprave na uvedbo sankcij proti Siriji, med katerimi je embargo na prodajo orožja in druge opreme, ki bi lahko bila uporabljena za nasilno zatrtje protestov.

EU želi "doseči takojšnjo spremembo politike" Kot je ob tem povedala visoka zunanja predstavnica EU Catherine Ashton, unija poleg tega razmišlja o sprejetju še dodatnih ukrepov s ciljem "doseči takojšnjo spremembo politike sirskega vodstva". Med drugim so se v EU odločili za prekinitev pogajanj o podpisu pridružitvenega sporazuma s Sirijo ter za revizijo "vseh vidikov" svojega sodelovanja s to državo. Različni programi sodelovanja EU s Sirijo so vredni 210 milijonov evrov letno.

Kot možne sankcije s strani EU se sicer omenjajo tudi ukrepi, kot so zamrznitev premoženja in prepoved potovanj za predstavnike sirskega režima, odgovorne za nasilje v državi.