Šest (neprijetnih) presenečenj, ki se nam lahko zgodijo leta 2014

Beatli nimajo prihodnosti v svetu zabave, je napisal uslužbenec londonske glasbene založbe Decca, potem ko je leta 1962 zavrnil podpis pogodbe z liverpoolsko četverico. "Glasbene skupine so iz mode, še zlasti štiričlanske skupine s kitarami, z njimi je konec," je pojasnil svojo odločitev. Takšni udarci mimo so svarilo za vse tiste, ki skušajo napovedovati prihodnost, tudi samo za prihodnjih 12 mesecev, so zapisali na spletni strani marketwatch.com, kjer pa so kljub temu sestavili seznam šestih presenečenj, ki nam se lahko zgodijo leta 2014.

Cena Opecove nafte v bitcoinih Glede virtualne internetne valute bitcoin se na veliko ugiba, ali bo postal rezervna svetovna valuta v pomembnih državah z razvijajočim se gospodarstvom, ali bo Kitajska dovolila trgovanje z njo in ali ga bodo veliki trgovci na drobno dovolili kot zamenjavo za običajne valute. Toda velik preboj digitalni valuti lahko omogoči klub izvoznic nafte Opec.

Že desetletja se cena nafte postavlja v ameriških dolarjih. Toda ključne izvoznice nafte, kot so Iran, Alžirija in Angola, niso preveč prijazne do ZDA. Dolgo časa sicer že godrnjajo, zakaj morajo cene nafte obračunavati v ameriški valuti, niso pa nič kaj prida ukrenile glede morebitne alternative. Nekaj časa je bil v igri evro, a je ta alternativa s krizo evra padla v vodo.

Toda kaj pa bitcoini? To je globalna valuta brez centralne banke, ki bi zmanjševala njegovo vrednost. In mogoče je to tudi najboljši shranjevalec vrednosti za države, ki vedo, da nafta ni za vekomaj. Če bo bitcoin postal resna alternativa dolarju, potem bodo v Teheranu zagotovo široko nasmejani.

Applov nakup Sonyja Prejšnjo generacijo je japonski Sony proizvajal izdelke zabavne elektronike, ki jih je želel kupiti vsak. Nato so se v podjetju odločili, da potrebujejo nadzor nad programsko in strojno opremo, če želijo nadaljevati uspehe. Prav tako so začeli kupovati filmske studie in glasbene založbe, da bi imeli dostop do vsebin za svoje izdelke.

Zdaj ima takšno vlogo na trgu zabavne elektronike ameriški Apple, ki pa se je znašel v majhni krizi. Njihovi izdelki so vse manj inovativni, zato podjetje potrebuje nekaj, s čimer bo na neki način znova oživelo samega sebe. Kaj pa nakup Sonyja, ki je trenutno vreden 18 milijard ameriških dolarjev? Z eno potezo bi Apple postal veliki igralec na področju ponujanja zabavnih vsebin, obenem pa pridobil znanje o tem, kako se izdeluje televizorje in igralne konzole.

Napad Francije na Sirijo Francosko gospodarstvo je v globokih težavah. Francoski predsednik Francois Hollande je na dnu lestvic priljubljenosti. Država potrebuje korenite reforme in lastno valuto, toda nihče se ne želi odpovedati evru. Kaj bodo torej storili Francozi? Verjetno tisto, kar storijo vsi narodi, ko hočejo odvrniti pozornost od lastnih, domačih težav – sprožijo vojno.

Hollande je s tem, ko je francoske čete poslal v Mali in Srednjeafriško republiko, pokazal, da je zelo bojevit voditelj za nekoga, ki je na prvi pogled videti tako uglajenih in nežnih manir. Toda potreboval bo še večjo vojno, da ljudje ne bodo več premišljevali, zakaj je francosko gospodarstvo v recesiji, medtem ko sta Velika Britanija in Nemčija v razcvetu.

Kaj če bi napadel Sirijo? Z naraščanjem civilnih žrtev zaradi državljanske vojne ne bo težko moralno opravičiti vojaškega posega – in druge velesile bodo verjetne srečne, da bodo Francozi zanje opravili umazano delo.

Italijansko prestrukturiranje dolga Italija je bila vedno znana kot dežela z visoko inflacijo. Ne več. Novembra je bila inflacija samo 0,6-odstotna, nižja na primer kot v ZDA, VB ali Nemčiji. Apeninska država je samo še korak stran od nevarnosti izbruha deflacije.

Toda Italija je tudi država z enim največjih deležev javnega dolga v razmerju do bruto domačega produkta (BDP) – njen javni dolg znaša kar 126 odstotkov BDP. Padajoče cene in velik dolg sta za gospodarstvo smrtonosna kombinacija. Ob koncu leta 2014 tako naša zahodna soseda ne bo imela druge možnosti, kot da prestrukturira svoj dolg. In glede na to, da ima tretji največji trg obveznic na svetu, bo to sprožilo šoke po celotnem finančnem sistemu.

Južna Afrika bo sprožila krizo v razvijajočih se gospodarstvih Še nedolgo tega je bila Južna Afrika (v izvirniku South Africa) črka S v kratici BRICS – poleg drugih držav z visoko gospodarsko rastjo: Brazilija, Rusija, Indija in Kitajska. S počasnim padanjem vrednosti južnoafriške valute rand, z naraščanjem proračunskega primanjkljaja in primanjkljaja v trgovinski bilanci ter s pešajočo gospodarsko rastjo bo težko ostala v tem klubu držav.

Enkrat leta 2014 bodo tako bonitetne agencije znižale kreditno sposobnost Južni Afriki, tuji vlagatelji se bodo umaknili in država se bo znašla v finančni krizi – in to bo sprožilec, ki bo zanetil krizo tudi v drugih državah z razvijajočim se gospodarstvom.

Ustavna kriza v EU Za večino Evropejcev so volitve v Evropski parlament tako zanimive kot predavanje o proizvodnji traktorjev v času nekdanje Sovjetske zveze – in tudi tako pomembne za njihova življenja. Toda volitve leta 2014 bodo drugačne. Stranke, ki so sovražne EU, bodo dosegle velik uspeh – od Stranke neodvisnosti v VB, Nacionalne fronte v Franciji, AfD v Nemčiji in Stranke svobode na Nizozemskem. Te stranke bodo, tako piše marketwatch.com, dosegle večino.

Parlament ima več moči, kot mislijo ljudje. Do zdaj, ko je pod nadzorom zagovornikov EU, je bil trdna opora Evropski komisiji. Novoizvoljena večina ne bo tako blagohotna: zavrnila bo proračun, blokirala sprejemanje zakonodaje in skušala z veti preprečiti imenovanje komisarjev. Po volitvah se bo EU znašla v ustavni krizi – in prva žrtev te krize bo skupna evropska valuta.