Četrtek,
7. 6. 2018,
16.57

Osveženo pred

6 let, 6 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,33

3

Natisni članek

Natisni članek

Bosna in Hercegovina Hrvaška Slovenija begunec

Četrtek, 7. 6. 2018, 16.57

6 let, 6 mesecev

Šefic: Ljubljana od Zagreba ne zahteva, da na mejo z BiH pošlje vojsko

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,33

3

Migranti | Foto Reuters

Foto: Reuters

Na konferenci v Sarajevu so se predstavniki notranjih ministrstev držav na balkanski migracijski poti strinjali s potrebo po vzpostavitvi skupnih mehanizmov za boj proti nezakonitim migracijam v regiji in njihov nadzor. Podprli so tudi sklepe, ki so jih v sredo na Brdu pri Kranju sprejeli šefi policij držav.

Kot je povedal državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic, ki se je udeležil konference, so šefi policij na Brdu na podlagi predlogov Slovenije sprejeli več konkretnih ukrepov, med drugim tudi tiste, ki jih morajo države izvajati same.

"To so predvsem dosledna natančna registracija vseh ilegalnih migrantov v državi, izmenjava informacij ter preprečevanje zlorab," je povedal Šefic in dodal, da so na Brdu sprejeli tudi ukrepe v okviru regije in v razmerju do partnerjev v EU.

Vesna Györkös Žnidar
Novice Györkös-Žnidarjeva: Zunanje meje EU so prepustne in nezadostno varovane

Dogovor o doslednem izvajanju dvostranskih sporazumov o vračanju prebežnikov

V nastopu na konferenci v Sarajevu je Šefic izpostavil ključne dogovore generalnih direktorjev policij, ki naj bi pripomogli k boljšemu upravljanju migracij v regiji, tudi predlog Slovenije za uporabo koncepta varne tretje države, ki lahko pripomore k hitrejši obravnavi prošenj in s tem skrajša azilni postopek. Cilj omenjenega ukrepa je po besedah Šefica preprečiti zlorabe azilnih sistemov.

Ministri so se dogovorili tudi o stalni in odprti komunikaciji med policijami v regiji, okrepljenem operativnem sodelovanju in da bodo države dosledno izvajale dvostranske sporazume o vračanju in okrepile vračanje zavrnjenih prosilcev za mednarodno zaščito v tretje države.

Sklepe so udeleženci konference v razpravi soglasno podprli in jih vključili v sklepe srečanja. Šefic je izrazil zadovoljstvo, da je Slovenija dobila podporo za ukrepe. Vse ministre, namestnike ministrov in državne sekretarje notranjih ministrstev držav udeleženk je pozval k zagotovitvi uresničevanja sklepov na operativni ravni.

Angela Merkel
Novice Merklova vedela za nepravilnosti v uradu za begunce?

Slovenijo skrbi jadranska obalna migracijska pot

Kot so še sporočili z MNZ, je Šefic na konferenci poudaril, da Slovenijo izjemno skrbi dnevno slabšanje migracijske situacije na Zahodnem Balkanu, saj se je v zadnjem obdobju občutno povečalo tudi število prošenj za mednarodno zaščito v Sloveniji.

Slovenijo še posebej skrbi odprtje nove, tako imenovane jadranske obalne poti, ki vodi iz Grčije v Albanijo, Črno goro, BiH, Hrvaško in nato v Slovenijo. Aktivna ostaja tudi stara migracijska pot skozi Makedonijo in Srbijo ter naprej v Hrvaško in Slovenijo. "To kaže na izjemno dobro organiziranost tihotapcev," je dejal Šefic.

Prav tako se uveljavljajo novi načini ilegalnih prehodov, ki postajajo tudi nevarni za življenje migrantov. Šefic je poudaril, da je potrebno migracije ustaviti in nadzorovati pri izvoru, državam pa vsestransko pomagati, saj bodo "sicer morali z maksimalno zaostrenimi ukrepi migracije ustaviti na zunanji meji EU".

Državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic je zanikal namigovanja, da naj bi Slovenija skupaj z Avstrijo od Hrvaške zahtevala, da na mejo z BiH pošlje vojsko. | Foto: STA , Državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic je zanikal namigovanja, da naj bi Slovenija skupaj z Avstrijo od Hrvaške zahtevala, da na mejo z BiH pošlje vojsko. Foto: STA ,

Erdoganovi privrženci
Novice "Nedopustno je, da je Turčija še vedno na seznamu varnih izvornih držav"

"Vsa regija ne sme postati žarišče kot na primer Grčija in Italija"

Vsako zaostrovanje nadzora na schengenskih zunanjih mejah bo po njegovih besedah imelo vpliv na regijo. "Zato moramo najti skupen pristop in vzpostaviti skupne mehanizme za boj proti nezakonitim migracijam, saj drugače obstaja velika verjetnost, da bo celotna regija postala nekakšna vroča točka kot denimo Grčija in Italija. To pa lahko na koncu predstavlja tudi veliko varnostno tveganje," je opozoril Šefic.

Udeleženci srečanja so sprejeli deklaracijo, v kateri so z varnostnega vidika poudarili predvsem potrebo po sistematični registraciji prebežnikov v vseh državah, doslednem spoštovanju dvostranskih sporazumov o ponovnem sprejemu, izmenjavi operativnih podatkov, skupnih operacijah proti tihotapcem in vključitvi Frontexa pri učinkovitejšem nadzoru meje med Grčijo in Albanijo.

Poleg tega so opozorili na humanitarni vidik migracij, še zlasti na posebno občutljivost in human odnos do migrantov ob spoštovanju človekovih pravic, pa tudi kulturnih, tradicionalnih, verskih in drugih posebnosti. Pri soočanju z migracijami še posebej v BiH pričakujejo finančno in materialno podporo od agencij EU in ZN, so še sporočili z MNZ.

Novice Izročitev turških pribežnikov lahko pomeni kršitev mednarodnega prava #video

Šefic: Ljubljana od Zagreba ne zahteva, da na mejo z BiH pošlje vojsko

Šefic je ob robu konference zanikal poročanje hrvaških medijev, da Dunaj in Ljubljana od Zagreba zahtevata, naj v okviru nadzora migracij razporedi vojsko ob meji z BiH: "Slovenija ni nikoli od nobene države, niti od Hrvaške, nič zahtevala."

Šef avstrijske kriminalistične policije Franz Lang je po poročanju lokalnih medijev v Sarajevu potrdil, da znotraj EU že skoraj tri leta razmišljajo o vzpostavitvi centrov za prebežnike zunaj EU oziroma bliže izvoru migracij, kjer bi jih registrirali in nastanili.

Konferenca o varnostnih in humanitarnih vidikih migracij v regiji je potekala v organizaciji ministrstva BiH za varnost in Mednarodne organizacijo za migracije (IOM). Udeležili so se je predstavniki držav regije ter Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Grčije in Madžarske.