Mednarodno kazensko sodišče izdalo nalog za aretacijo Putina

20.39 Borrell odločitev ICC pozdravil kot začetek ugotavljanja odgovornosti

Vrstijo se odzivi na odločitev Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC), ki je danes izdalo nalog za aretacijo ruskega predsednika Vladimirja Putina zaradi domnevnih vojnih zločinov. Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je odločitev pozdravil kot "začetek procesa ugotavljanja odgovornosti", Združeni narodi pa so bili zadržani.

Borrell je na Twitterju še zapisal: "Cenimo in podpiramo delo sodišča".

20.30 Zelenski: To je zgodovinska odločitev 

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem večernem govoru na Telegramu odločitev sodišča pozdravil kot "zgodovinsko odločitev, s katero se bo začela zgodovinska odgovornost".

"Takšne kriminalne operacije ne bi bilo mogoče izvesti brez ukaza najvišjega voditelja teroristične države," je dejal. Izpostavil je, da je deportacija ukrajinskih otrok v Rusijo "zlobna politika" ruske države, "ki se začne s prvim uradnikom te države". Sodišču se je zahvalil "za pripravljenost, da storilce dejansko privede pred roko pravice", poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.

18.08 Golob in Fajonova pozdravila nalog ICC za aretacijo Putina

Premier Robert Golob in zunanja ministrica Tanja Fajon sta pozdravila današnjo odločitev Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC), da izda nalog za aretacijo ruskega predsednika Vladimirja Putina zaradi suma, da je odgovoren za nezakonite deportacije ukrajinskih otrok z okupiranih območij.

Oba sta v tvitih poudarila, da je Slovenija med 43 državami, ki so bile pobudnice za začetek kazenskega pregona. "Kot sem trdila včeraj v državnem zboru, je pravna pot pregona zločinov tudi prava pot," je še zapisala Fajonova.

Premier pa je prek vladnega profila poudaril, da je tovrsten pravni pregon pomemben korak v smeri kaznovanja vojnih zločinov in doseganja pravičnosti.

ICC sicer trenutno ne more ukrepati proti ruskemu vodstvu, vključno s predsednikom Putinom, saj niti Rusija niti Ukrajina nista podpisnici rimskega statuta, ki je pravna podlaga sodišča. Zato za zdaj ni jasno, kako namerava sodišče uveljaviti nalog za aretacijo.

Pozdravljam odločitev #ICC, da izda nalog za aretacijo pred. #Putina zaradi odgovornosti za vojne zločine v #Ukrajini. #SLO je med 43 državami, ki so bile pobudnice za začetek kazenskega pregona. Kot sem trdila včeraj v @Drzavnizbor, pravna pot pregona zločinov je tudi prava pot. https://t.co/JTF4X1Rkf3

— Tanja Fajon (@tfajon) March 17, 2023

16.36 Mednarodno kazensko sodišče izdalo nalog za aretacijo Putina

Mednarodno kazensko sodišče (ICC) s sedežem v nizozemskem Haagu je izdalo nalog za aretacijo ruskega predsednika Vladimirja Putina in njegove komisarke za pravice otrok Marije Alekseevne Lvovo-Belove zaradi nezakonite deportacije ukrajinskih otrok, poroča BBC. Rusija sicer ni članica ICC, zaradi česar za zdaj ni jasno, kako namerava sodišče uveljaviti nalog za aretacijo.

Sodniki so namreč ocenili, da obstajajo "utemeljeni razlogi za domnevo, da sta Putin in njegova komisarka za pravice otrok odgovorna za vojni zločin zaradi nezakonite deportacije prebivalstva in nezakonitega preseljevanja prebivalstva z zasedenih ozemelj Ukrajine v Rusko federacijo, na škodo ukrajinskih otrok".

Sprva so razmišljali, da bi izdali tajni nalog za prijetje, ampak so ugotovili, da bi to lahko prispevalo k preprečevanju nadaljnjih zločinov. Moskva je sicer že večkrat zanikala, da ruske sile izvajajo vojne zločine v Ukrajini.

Arrest warrant issued for Russian President Vladimir Putin by International Criminal Court for alleged war crimes including deporting Ukrainian children https://t.co/lgsJBFMv9v

— BBC Breaking News (@BBCBreaking) March 17, 2023

V Kijevu so izdajo naloga za aretacijo Putina pozdravili in jo označili za zgodovinsko, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Po besedah ukrajinskega generalnega tožilca Andrija Kostina je svet "prejel signal, da je ruski režim zločinski in da bodo njegovo vodstvo in privrženci odgovarjali". V objavah na družbenih omrežjih je zapisal še, da gre za "zgodovinsko odločitev za Ukrajino in celoten sistem mednarodnega prava".

Moskva je v odzivu poudarila, da nalog za aretacijo Putina nima nikakršnega pomena in da je pravno neveljaven. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je izpostavil, da "Rusija skupaj z več drugimi državami ne priznava pristojnosti tega sodišča, zato so vse tovrstne odločitve za Rusijo s pravnega vidika nične in neveljavne", poroča britanski BBC. "Odločitev ICC nima nikakršnega pomena za našo državo, tudi s pravnega vidika," je na Telegramu dejala tudi tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova. Spomnila je, da Rusija ni pogodbenica rimskega statuta ICC in da zato do sodišča nima nikakršnih obveznosti.

Ruski opozicijski aktivisti so na družbenih omrežjih pričakovano pozdravili odločitev sodišča. Leonid Volkov, tesen zaveznik zaprtega kremeljskega kritika Alekseja Navalnega, je nalog za aretacijo Putina označil za "simbolično, a pomembno potezo".

Po ocenah Kijeva je Rusija od začetka invazije na Ukrajino februarja lani v ukrajinska območja pod nadzorom ruskih sil ali v Rusijo deportirala več kot 16 tisoč ukrajinskih otrok. Preiskovalna komisija, ki jo je Svet ZN za človekove pravice ustanovil pred letom dni, v poročilu, objavljenem v četrtek, te številke ni mogla potrditi, izpostavila pa je obstoj kazalcev, da so ruski uradniki nameščali ukrajinske otroke v ustanove in rejniške domove ter jim dali rusko državljanstvo. Prisilne deportacije ukrajinskih otok je opredelila kot vojni zločin.

ICC sicer ne more ukrepati proti ruskemu vodstvu, vključno s predsednikom Putinom, saj niti Rusija niti Ukrajina nista podpisali rimskega statuta, ki je pravna podlaga sodišča. Zato ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki se zavzema, da bi vsi vpleteni v rusko invazijo v Ukrajini odgovarjali pred mednarodnim sodiščem, poziva k ustanovitvi posebnega sodišča za vojne zločine v Ukrajini.

ICC torej od Moskve ne more pričakovati izročitve Putina in Lvove-Belove. V tovrstnih primerih se sodišče zanaša na druge države, da mu izročijo osumljence, ko so na njihovem ozemlju. Neodvisni ruski mediji so tako že komentirali, da bi lahko nalog omejil Putinova potovanja. Številne države, vključno z zaveznicami Rusije, namreč priznavajo pristojnost ICC, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

ICC je prvo stalno mednarodno kazensko sodišče univerzalnega značaja za pregon storilcev najhujših zločinov, kot so genocid in zločini proti človečnosti, ko jih države pogodbenice ne zmorejo ali nočejo sodno preganjati. Začelo je delovati 1. julija 2002 z uveljavitvijo rimskega statuta. Njegovo delovanje je omejeno na ozemlja držav pogodbenic oziroma njihove državljane.

12.22 Rusija odlikovala pilota iz incidenta z ameriškim letalnikom

Ruski obrambni minister Sergej Šojgu je odlikoval pilota lovcev, ki sta se v torek nad Črnim morjem od blizu srečala z ameriškim brezpilotnim letalnikom, eden od njiju pa je vanj domnevno tudi trčil in ga poškodoval, so danes po poročanju tujih tiskovnih agencij sporočili v Moskvi.

"Ruski obrambni minister, generalmajor Sergej Šojgu, je izdal ukaz o podelitvi državnih odlikovanj pilotoma letal Su-27, ki ameriškemu brezpilotnemu zrakoplovu MQ-9 nista dovolila, da bi kršil zračni prostor, omejen za uporabo med posebno vojaško operacijo," je obrambno ministrstvo sporočilo v izjavi, ki jo na svoji spletni strani povzema ruska tiskovna agencija Tass.

Moskva namreč vztraja, da je zračni prostor nad Črnim morjem zaradi njene vojne proti Ukrajini, ki jo sami imenujejo posebna vojaška operacija, zaprt, o tem pa naj bi bili obveščeni vsi uporabniki tega prostora. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je med drugim dejal, da se incident ne bi zgodil, če tam ne bi leteli "tisti, ki nimajo pravice".

Ameriški obrambni minister Lloyd Austin je v četrtek zatrdil, da bodo ZDA še naprej letele in delovale povsod, kjer to dopušča mednarodno pravo. Rusijo je pozval, naj svoja letala upravlja varno in profesionalno.

10.45 Tudi Slovaška bo v Ukrajino poslala letala

Slovaška vlada je sklenila, da bo Ukrajini predala 13 bojnih letal MiG-29, je zjutraj potrdil slovaški premier Eduard Heger. Odločitev Slovaške prihaja dan po napovedi Poljske, da bo v prihodnjih dneh v Ukrajino poslala štiri popolnoma operativna letala tipa MiG-29.

"Ukrajini bomo predali 13 naših letal MiG-29," je sporočil Heger in dodal, da bodo Ukrajini predali tudi sistem zračne obrambe kub sovjetske izdelave.

Slovaški vladni kabinet je po besedah začasnega premierja odločitev sprejel soglasno in v skladu s slovaško ustavo, poroča slovaška tiskovna agencija Tasr.

Tako Poljska kot Slovaška sta članici zveze Nato. Danska predsednica vlade Mette Fredriksen je včeraj sporočila, da se zahodne države še vedno pogovarjajo, ali naj v Ukrajino pošljejo bojna letala.

"To je nekaj, o čemer razpravljamo v skupini zavezniških držav. To je velika želja Ukrajine," je dejala Fredriksenova.

Na odločitev Bratislave in predhodno Varšave so se že odzvali v Kremlju, od koder so sporočili, da bodo slovaška in poljska letala v Ukrajini uničena. "Dobava te vojaške opreme – kot smo že večkrat povedali – ne bo spremenila izida posebne vojaške operacije," je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Peskov in obsodil "vse večjo vpletenost" držav Nata v konflikt.

8.35 Znan datum srečanja med Ši Džinpingom in Putinom

Kitajski predsednik Ši Džinping bo od 20. do 22. marca na državniškem obisku v Rusiji, so po poročanju Reutersa sporočili iz Kremlja.

Ši Džinping v Rusijo prihaja na povabilo predsednika Vladimirja Putina. Srečanje bodo organizirali v času, ko se Kitajska ponuja za posredovanje pri prizadevanjih za končanje vojne v Ukrajini. To so zahodne države glede na diplomatsko podporo Pekinga Putinu sprejele s skepticizmom.

Foto: Guliverimage/Vladimir Fedorenko "V pogovorih bosta razpravljala o aktualnih vprašanjih nadaljnjega razvoja partnerskih odnosov in strateškega sodelovanja med Rusijo in Kitajsko," so še sporočili iz Kremlja.

8.05 ISW: Šef Wagnerja trdi, da ga želi Putin onesposobiti

Inštitut za preučevanje vojne (ISW) v novem poročilu navaja, da ustanovitelj skupine plačancev Wagner Jevgenij Prigožin trdi, da so mu novinarji nedavno postavili vprašanje, ki je razkrilo zaroto v ozadju ruskega predsednika Putina in sekretarja ruskega sveta za nacionalno varnost Nikolaja Patruševa.

Poročilo navaja, da je Prigožinova služba za odnose z javnostmi 16. marca objavila domnevno prošnjo za komentar, ki jo je Wagnerjevemu šefu poslal ruski časopis Nezavisimaya Gazeta. Prigožin trdi, da so ga spraševali, ali je seznanjen z domnevnimi pogovori med Putinom in Patruševom o prihodnosti Wagnerja.

Novice Odziv Ukrajine na požar v FSB: Se ne vmešavamo, ampak gledamo z zadovoljstvom

Prigožinova služba za odnose z javnostmi navaja, da so informacije o pogovorih med Putinom in Patruševom nedavno zakrožile po ruskih in ukrajinskih kanalih Telegrama. Trdijo, da je Patrušev ruskemu predsedniku povedal, da v roku meseca in pol ali dveh od Wagnerja ne bo ostalo nič.

Novice Wagner novači borce kar prek PornHuba

"Patrušev je predlagal, da bi Prigožin po uničenju Wagnerja v Ukrajini pod pretvezo poskušal združiti nekdanje in preostale aktivne borce Wagnerja, jih oborožiti in poslati na ozemlje Rusije, da bi prevzel oblast v regijah, ki mejijo na Ukrajino in od koder bi bil mogoč napredek v notranjost. Patrušev je že odredil opazovanje in spremljanje gibanja nekdanjih Wagnerjevih borcev, zato se je Putin strinjal in zahvalil Patruševu za njegova prizadevanja za nevtralizacijo Wagnerja, še posebej Prigožina," je v izjavi zapisala Prigožinova služba za odnose z javnostmi.

Novice Po podatkih britanskih obveščevalcev vzhod Bahmuta v rokah skupine Wagner

Novice Izzivalne besede šefa Wagnerja: Kandidiral bom za predsednika Ukrajine