Še zadnja od velikih onesnaževalk razkrila, kdaj bo podnebno nevtralna

Največja svetovna onesnaževalka Kitajska meri na neto ničelne izpuste do leta 2060. ZDA in EU so napovedale letnico 2050, Indija pa naj bi torej podnebno nevtralnost dosegla leta 2070.

Narendra Modi je napovedal tudi povečanje ciljne inštalirane kapacitete za pridobivanje energije iz nefosilnih virov, zlasti sončne, na 500 gigavatov do leta 2030. Hkrati bo država do tega leta polovico svojih potreb po energiji pokrila z obnovljivimi viri.

Ogljična intenzivnost indijskega gospodarstva - obseg izpustov glede na bruto domači proizvod - se bo tako do leta 2030 znižala za 45 odstotkov, je napovedal Modi. Dozdajšnji cilj je bil 35 odstotkov.

Novice Janša: Jedrska energija bi lahko nadomestila fosilna goriva

Ob tem je indijski premier opozoril, da bo za doseganje ciljev nujna finančna pomoč razvitega sveta. Ta nosi tudi zgodovinsko odgovornost za ogljične izpuste.

"Vsi vemo resnico, da so bile dozdajšnje obljube, povezane s podnebnim financiranjem, prazne," je dejal Modi. "Svetovna ambicija na področju podnebnih financ ne more ostati enaka, kot je bila v času pariškega sporazuma," je dodal.

Modi bi cilj zbranega denarja povišal na tisoč milijard dolarjev

Podnebna finančna pomoč revnejšim državam naj bi od lani letno znašala sto milijard dolarjev. Razviti svet te obljube ne izpolnjuje. Modi je v ponedeljek pozval, naj se cilj zbranega denarja poviša na tisoč milijard dolarjev, kakor hitro bo mogoče.

V skladu s pariškim dogovorom morajo države pogodbenice vsakih pet let predložiti nove podnebne cilje. Rok za prvo posodobitev se je iztekel lani, zaradi covid-19 je večina držav z obveznostjo zamujala. Indija uradno svojih novih ciljev še ni predložila, a vse kaže, da gre le še za formalizacijo Modijevih napovedi, pravijo strokovnjaki.

Indija prispeva okoli sedem odstotkov globalnih izpustov toplogrednih plinov, čeprav ima več kot 17 odstotkov svetovnega prebivalstva.

Konec krčenja gozdov do leta 2030

Po drastičnih pozivih k sprejetju nujnih podnebnih ukrepov bodo na podnebnem vrhu COP26 v Glasgowu danes voditelji okoli sto držav podpisali pobudo, v skladu s katero naj bi do leta 2030 ustavili krčenje gozdov in drugo uničevanje naravnega okolja.

Zavezo, ki predvideva za skoraj 20 milijard dolarjev javnega in zasebnega financiranja, podpirajo voditelji več kot sto držav, ki skupaj predstavljajo kar 85 odstotkov vseh gozdnih površin na svetu, vključno z amazonskim pragozdom, je sporočila britanska vlada kot gostiteljica COP26. Med njimi so ključne države, kot so Brazilija in Rusija, ki sta tarči ostrih kritik zaradi pospeševanja krčenja gozdov, ZDA, Kanada, Kitajska in Avstralija.