Se lahko EU razleti na kose?

Britanci se bodo 23. junija letos odločali o tem, ali bodo ostali v EU ali izstopili iz nje (tako imenovani brexit). Evroskepticizem oziroma razpoloženje, usmerjeno proti EU, pa se krepi v številnih državah.

Nizozemska in Češka po poti Velike Britanije? Podoben referendum o EU kot v Veliki Britaniji si želita skoraj dve tretjini Nizozemcev. Če bi na referendum o obstanku v EU odšli tudi Nizozemci, bi za obstanek Nizozemske v EU glasovalo 44 odstotkov Nizozemcev, kar 43 odstotkov bi jih glasovalo za izstop iz EU (hollexit), trinajst odstotkov pa jih je še neodločenih.

V zadnjih dneh je precej prahu dvignila tudi napoved češkega premierja Bohuslava Sobotke o nevarnosti izstopa Češke iz EU (czexit). Po javnomnenjskih podatkih iz oktobra lani bi na morebitnem referendumu za izstop iz EU glasovalo kar 62 odstotkov čeških volivcev.

Val evroskepticizma zaradi evrske krize Kot piše spletna stran The Spectator, evroskepticizem narašča tudi na Danskem, v Franciji (kjer je najbolj goreča nasprotnica evropskega povezovanje Marine Le Pen), na Poljskem …

Dve krizi v zadnjih letih rahljata EU. Prva je evrska oziroma grška dolžniška kriza, ki je okrepila evroskepticizem v južnoevropskih dolžniških državah, skoraj še bolj pa v severnoevropskih državah. Spomnimo se le na stranko Pravi Finci v deželi tisočerih jezer ali na nemško Alternativo za Nemčijo (AfD), ki je prvi javnomnenjski vzpon doživela prav s parolami, da Nemci ne smejo plačevati grške dolžniške krize.

Tudi migrantska kriza krepi evroskepticizem Druga kriza, ki je še bolj zamajala EU (evrska kriza je bolj udarila po državah v evroobmočju), je migrantska kriza. Ta je med sabo sprla države, dejansko pokopala schengenski sistem in okrepila evroskepticizem. Prav nemočno spoprijemanje celinske Evrope z migrantsko krizo je na Otoku okrepilo tabor zagovornikov izstopa iz EU.

Evroskepticizem zaradi migrantske krize narašča tudi v višegrajskih državah (Češka, Poljska, Madžarska in Slovaška). Te se otepajo zavezujočih begunskih kvot in kljubujejo begunski politiki nemške kanclerke Angele Merkel.

Ekonomske posledice brexita Toda kako bi morebitni izstop Velike Britanije ali višegrajskih držav iz EU vplival na njihova gospodarstva? So gospodarsko dovolj močna, da si lahko "privoščijo" izstop. Kot pravi ekonomist Anže Burger, bo britansko gospodarstvo ob morebitnem izstopu doživelo velik prilagoditveni šok.

Izračuni namreč kažejo, da je okoli deset odstotkov delovnih mest v Veliki Britaniji odvisnih od izvoza in uvoza na skupni trg. Druga nevarnost za Veliko Britanijo, ki ima zelo močan finančni sektor (londonski City), je, da bi v primeru brexita številne banke svoje sedeže preselile iz Velike Britanije v druge članice EU.

Višegrajske države zelo vpete v skupni trg EU Kaj pa višegrajske države, ki zadnje čase doživljajo skokovito gospodarsko rast (zlasti Poljska)? Kot pravi Burger, so te države zelo vpete v skupni trg ter zelo odvisne od uvoza in izvoza. Te države tudi gostijo veliko podružnic gospodarskih družb iz razvitejših evropskih držav.

Višegrajske države bi veliko izgubile, če bi zapustile EU, je prepričan Burger, zato grožnje o izstopu iz EU ne vidi kot uresničljive grožnje, ampak bolj kot grožnjo, s katero skušajo te države pridobiti večjo politično moč.