Se bo Heineken v Sloveniji odpovedal rdeči zvezdi?

Pred tedni je Pivovarno Laško kupil nizozemski pivovarski velikan Heineken. Zanimivost – s slovenskega zornega kota – je, da ima ta pivovarna kot svoj logotip oziroma znak rdečo peterokrako zvezdo.

Komunistična rdeča zvezda in Heinekenova pivovarska zvezda Rdeča zvezda je bila namreč kot komunistični simbol v času Titove Jugoslavije vsesplošni državni simbol – med drugim je bila rdeča zvezda tudi na slovenski (republiški) zastavi.

Seveda Heinekenova rdeča zvezda nima povezave s komunistično rdečo zvezdo, ampak je povezana z zgodovino pivovarstva. Zvezdo – šesterokrako (heksagram) ali peterokrako (pentagram) – so najprej uporabljali evropski (zlasti nemški) pivovarji zato, ker je bil to simbol, ki naj bi ščitil tudi pred demoni in ognjem (glej: spletna stran pivovarne Schlenkerla).

Od simbola, ki varuje pred požarom, do simbola pivovarskega ceha V zgodnjem pivovarstvu so bili namreč pogosti požari. Zvezdo so uporabljali tudi krščanski menihi, ki so bili v srednjem veku eni prvih varilcev piva. Ta simbol so uporabljali tudi mestni pivovarji in trgovci s pivom.

Na naslednji stopnji je zvezda (v Nemčiji skoraj izključno v obliki heksagrama) iz simbola, ki naj odvrača ogenj v pivovarni, postala znak, ki je označeval hišo z dovoljenjem oblasti za varjenje in prodajo piva. Zvezda je nato postala tudi simbol ceha pivovarjev.

Zakaj rdeča in zakaj bela zvezda Pivovarji so uporabljali dve barvi zvezd na tablah, ki so jih izobešali pred hišo ali pritrdili na zid hiše – belo in rdečo. Bela zvezda je kupce opozarjala, da v hiši varijo svetlo pivo, rdeča zvezda pa, da varijo temno pivo. V 19. stoletju je šesterokraka zvezda postala judovski nacionalni simbol (tako imenovana Davidova zvezda). Šesterokrako zvezdo (kot simbol obrambe pred demoni) je najprej kot svoj znak okoli leta 1350 začela uporabljati skupina praških Judov, ki je varovala mestni judovski geto pred tistimi praškimi kristjani, ki so bili sovražni do Judov.

Heksagram šele v 19. stoletju postane judovski nacionalni simbol V naslednjih stoletjih se je ta simbol širil tudi med Jude v drugih krajih in mestih, sionistično gibanje pa ga je v 19. stoletju izbralo kot nacionalni simbol. Čeprav zdaj heksagram enačimo z Judi, pa se še vedno uporablja v pivovarstvu.

Šesterokraka rdeča zvezda (s krono na sredini) je na primer blagovni znak nemške pivovarne Würzburger Hofbräu. Ta pivovarna iz mesta Würzburg, ki je imela sicer najprej zvezdo bele barve, deluje že od leta 1643.

Heineken od bele do rdeče zvezde Veliko mlajši varilec hmeljnega napitka je nizozemski Heineken, saj je bil ustanovljen šele leta 1864, ko je 22-letni mladenič Gerard Adriaan Heineken kupil majhno pivovarno v Amsterdamu. Leta 1873 je pivovarna dobila današnje ime Heineken.

Vsaj od leta 1883 je Heinekenov logotip poleg zelene barve sestavljala tudi bela peterokraka pivovarska zvezda (glede na to, da je to svetlo pivo, je bila izbira te barve ustrezna). Pozneje – v 30. letih prejšnjega stoletja – je zvezda postala rdeče barve (glej: spletno stran Heineken Collection Foundation).

Rdeča zvezda postane bela, nato spet rdeča V času hladne vojne so v številnih državah rdečo zvezdo kot simbol vsi povezovali z osovraženim komunizmom, zato je Heineken od leta 1951 na pivu, ki ga je izvažal v druge države, namesto rdeče zvezde uporabljal izvirno belo zvezdo, ki pa je imela tanko rdečo obrobo (izvirna bela zvezda je imela črno obrobo). Sčasoma je rdeča obroba postajala vse debelejša, dokler leta 1991 – ko je propadel komunizem – zvezda ni postala popolnoma rdeča. Čeprav v Sloveniji rdečo zvezdo še zdaj povezujemo izključno s komunizmom in komunistično preteklostjo, pa se seveda Heineken ne bo prilagajal tako kot na Zahodu v času hladne vojne in na slovenskem trgu rdeče zvezde ne bo spremenil v belo.