Ruski prebivalec Krima: Vračamo se domov

Tako pravi Konstantin Fedorov iz Evpatorije na Krimu, turističnega mesta z nekaj več kot 120 tisoč prebivalci v zahodnem delu polotoka Krim. Konstantin se je po poroki tja preselil pred desetimi leti iz Jaroslavlja v Rusiji, kjer je končal medicinsko fakulteto. Vendar ni dolgo delal kot zdravnik. "Medicino sem pustil zaradi slabe plače, ki je tudi po tri mesece nismo prejemali," se spominja Konstantin.

V Evpatoriji se ukvarja s turističnim podjetništvom, med drugim tudi z oddajanjem apartmajev.

Prepoved ruskega jezika v uradni rabi kaplja čez rob Ko je bil objavljen referendum in se je pojavila možnost, da bi Krim znova postal del Ruske federacije, so ruski prebivalci to sprejeli z velikim odobravanjem, pravi naš sogovornik.

"Povod za veliko nezadovoljstvo nas Rusov na Krimu je bila predvsem odločitev nove ukrajinske oblasti, da prepove uporabo ruskega jezika v uradnih ustanovah, ki bi ga tako lahko uporabljali le v vsakdanjem, običajnem življenju. Težava je tudi v tem, da ukrajinski jezik obvlada le 30 odstotkov prebivalstva," pojasnjuje Konstantin Fedorov.

Vse slabše življenje na Krimu Velik vpliv na odločitev za referendum in priključitev k Rusiji pa ima tudi zelo nizek življenjski standard, ki se zadnja leta še slabša. "Izgubili smo upanje v to, da bi se Ukrajina v bližnji prihodnosti še lahko razvijala," dodaja Konstantin Fedorov.

Magnet za Rusijo je pri ljudeh, kot poudarja, pričakovanje večjih pokojnin in socialnih podpor, ki so v Ukrajini vsaj trikrat nižje kot v Rusiji.

Do razpada Sovjetske zveze nič o položaju Krima "Referendum je potekal zelo mirno, navzoči so bili opazovalci. Nobenih ljudi, oboroženih z avtomati, nisem videl na voliščih. Ljudje so z veseljem odšli na volišča glasovat za svojo prihodnost, razpoloženje je bilo praznično. Vsi so govorili, da se vračamo domov," vzdušje ob referendumu opisuje naš sogovornik.

Do leta 1991 ljudje niso razmišljali, da živijo v Ukrajini, čeprav so se imeli za Ruse, šele po razpadu Sovjetske zveze so se zavedali, kje so se znašli. Težnja k vrnitvi v Rusijo se je z leti povečevala, še pojasnjuje Fedorov.

Zdravilišča razpadajo Kot turistični delavec je Konstantin opisal razmere tudi na tem področju. Skoraj vsa zdravilišča, ki niso zaprta, poslujejo samo poleti. Ljudje so pozimi brez dela. Ukrajina jih ni sposobna financirati. "Spominjam se devetdesetih let, ko so zdravilišča delala vse leto in so vsi imeli delo. V zadnjih letih so vse večja zdravilišča zaprli. V Evpatoriji so na primer zaprli zdravilišče za terapijo z blatom, odstranili vso opremo v njem in jo odpeljali na odpad.

Ljudje to težko gledajo in sprejmejo, verjamejo, da bo Rusija stavbe obnovila in da bo Krim spet postal priljubljena zdraviliška destinacija," je optimističen Konstantin Fedorov.

V vojno večina ne verjame, bojijo pa se provokacij Pravi še, da jih napetosti med Rusijo in Ukrajino seveda zelo skrbijo, pri njih v Evpatoriji pa je stanje še mirno. "Večina ne verjame, da bo vojna, bojimo pa se provokacij, ki bi jih lahko povzročili 'bojeviki' iz Majdana. Upajmo, da se to ne bo zgodilo in da nas Rusija ne bo pustila na cedilu. S priključitvijo Rusiji vsi upamo na svetlejšo prihodnost," je še sklenil Konstantin Fedorov.