Ruska vojna za višjo ceno nafte

Čeprav ruski diplomati vztrajno ponavljajo, da je edini cilj bombardiranja v Siriji uničenje teroristov, morda vendarle ni čisto tako. Mnogi so prepričani, da so v ozadju kljub vsemu predvsem gospodarski interesi.

Podobnost z intervencijo v Afganistanu Rusko posredovanje v Siriji ima kar nekaj stičnih točk s sovjetskim posredovanjem v Afganistanu. V ozadju obeh vojaških napadov je cena nafte. Ko so leta 1979 sovjetski tanki vpadli v Kabul, je bila cena sodčka nafte visokih 110 dolarjev, kar je Sovjetski zvezi ustrezalo, saj je nafta tedaj tako kot zdaj pomenila velik delež deviznih prilivov države.

Z vojaško intervencijo v Afganistanu so želeli obdržati visoko ceno nafte. Taktika se ni izkazala za učinkovito, saj je cena nafte padla, Sovjetska zveza pa je tako rekoč bankrotirala.

Danes je položaj drugačen. Cena nafte je padla, kar je bil verjetno tihi dogovor ZDA in zalivskih držav, ki želijo z nizko ceno nafte oslabiti tako Rusijo kot IS. Rusija je tako tudi zaradi tega v recesiji, saj nafta še vedno predstavlja največji vir deviznega zaslužka. Če bi cena nafte še naprej padala, bi se lahko zgodilo, da bi rusko gospodarstvo zapadlo v resno krizo.

Pomen geopolitike za ceno nafte Mnogi analitiki so tako prepričani, da se je Vladimir Putin za vojaško posredovanje odločil zaradi enega samega razloga – višanja cene nafte. "To je drzno tveganje, s katerim skušajo rešiti ruski finančni sektor iz primeža sankcij in padajočih cen nafte," je za portal Politico dejal Ben Judah, avtor knjige Krhki imperij. Dodal je, da je vse to le ugibanje, ker Zahod o Putinovih taktikah in ciljih ve manj, kot je vedel o Sovjetski zvezi v času Leonida Brežnjeva.

Z vojaškim posredovanjem so namreč Rusi povzročili še dodatno nestabilnost regije. "V ceni nafte se odraža tudi določeno geopolitično tveganje," je za Wall Street Journal dejal Oliver Jacob iz svetovalnega podjetja Petromax. "V Siriji je aktivnih veliko držav in ni še jasno, kako se bodo odzvale na rusko posredovanje." Za zdaj je imelo rusko bombardiranje v Siriji le neznaten vpliv na ceno nafte, a to bi se lahko spremenilo, če bi napadi res trajali od tri do štiri mesece, kot so napovedali ruski diplomati.

Savdska Arabija, Iran in kvote OPEC Pri tem gre upoštevati vsaj še dve državi, ki sta vmešani v spopade v Siriji in jima prav tako ustreza višja cena nafte. Na eni strani je Iran, ki podpira rusko posredovanje, na drugi strani pa Savdska Arabija, ki mu nasprotuje. Savdijci podpirajo opozicijo Al Asadovega režima in bi torej ob ruskih napadih morali v opozicijo investirati še več, posledica česar bi bila lahko višja cena nafte. Že tako kralja Salmana kritizirajo, ker vztraja pri nizki ceni nafti, češ da s tem škodi predvsem Savdski Arabiji.

Iran skuša povečati količino načrpane nafte, a mu OPEC na čelu s Savdsko Arabijo tega ne dovoli. Iran bi s podporo ruskemu posredovanju tako lahko dobil novo pogajalsko moč na decembrskem srečanju OPEC.

Pomenljivo je tudi, da je ruski energetski minister Aleksander Novak prav te dni izjavil, da se je konec meseca pripravljen srečati s savdskim kolegom ter se pogovoriti o svetovnem trgu nafte in ponovnem ruskem sodelovanju z OPEC. Rusija je sodelovanje namreč prekinila lani novembra, da bi ohranila svoj delež na trgu nafte ne glede na kvote, ki jih določa OPEC. Na decembrskem srečanju te organizacije bodo osrednja tema prav kvote črpanja nafte, ki so nespremenjene že več kot leto dni.