Sobota,
1. 9. 2018,
13.40

Osveženo pred

6 let, 3 mesece

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,18

Natisni članek

Natisni članek

Aleksandr Zaharčenko umor Ukrajina Rusija

Sobota, 1. 9. 2018, 13.40

6 let, 3 mesece

Rusija umor Zaharčenka označila za provokacijo Ukrajine

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,18
Aleksandr Zaharčenko | Aleksander Zaharčenko je bil v petek ubit v eksploziji bombe na vzhodu Ukrajine. | Foto Reuters

Aleksander Zaharčenko je bil v petek ubit v eksploziji bombe na vzhodu Ukrajine.

Foto: Reuters

Petkov umor vodje proruskih separatistov na vzhodu Ukrajine Aleksandra Zaharčenka je provokacija, ki spodkopava mirovni dogovor iz Minska, je danes sporočil tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Oblasti uporniške skupine so v povezavi z umorom prijele več osumljencev in razglasile tridnevno žalovanje.

"To je nedvomno provokacija," je umor Aleksandra Zaharčenka komentiral tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Smrt Zaharčenka bo po njegovih besedah zagotovo vodila v večje napetosti v regiji in spodkopala dogovor o ukrajinskem konfliktu, ki je bil leta 2015 sklenjen v Minsku.

Rusija odgovornost za umor Zaharčenka pripisuje Kijevu

Da je umor vodje separatistov zamajal prizadevanja za rešitev krize na vzhodu Ukrajine, menijo tudi drugi vidnejši predstavniki Rusije. Tiskovna predstavnica zunanjega ministrstva Marija Zaharova je v petek dejala, da je umor Zaharčenka pod vprašaj postavil celoten proces. Rusko zunanje ministrstvo je atentat označilo za teroristično dejanje, odgovornost zanj pa pripisalo režimu v Kijevu.

Na novico o smrti vodje proruskih separatistov se je odzval tudi ruski predsednik Vladimir Putin, ki je svojcem izrazil sožalje. V pismu, objavljenem na spletni strani Kremlja, je zapisal, da je bil Zaharčenko "pravi voditelj ljudi, pogumen in odločen človek".

V Kremlju so umor vodje proruskih separatistov označili za provokacijo, odgovornost za atentat pa pripisali Ukrajini. Na fotografiji ruski predsednik Vladimir Putin. | Foto: Getty Images V Kremlju so umor vodje proruskih separatistov označili za provokacijo, odgovornost za atentat pa pripisali Ukrajini. Na fotografiji ruski predsednik Vladimir Putin. Foto: Getty Images

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je tako danes poudaril, da je umor iztiril dogovor iz Minska in izključil možnost kakršnihkoli pogovorov s predstavniki Francije, Nemčije in Ukrajine v okviru t.i. normandijske četverice. "Gre za resne razmere, ki jih je treba analizirati," je dejal.

Ukrajina je vpletenost v napad zanikala

V povezavi z umorom je bilo pridržanih več ljudi, je v petek povedal novi vodja samooklicane Doneške ljudske republike Dmitrij Trapeznikov. Dodal je, da so potrdili, da je bil napad "ukrajinska sabotaža", in da v regiji trenutno velja poostrena varnost.

Ukrajinska obveščevalna služba SBU je vpletenost v napad zanikala in sporočila, da je šlo po njihovih informacijah za notranje boje med "teroristi in njihovimi ruskimi sponzorji".

Zaharčenko je bil v petek ubit v eksploziji bombe na vzhodu Ukrajine. Incident se je zgodil v kavarni v središču mesta Doneck sredi belega dne. Poleg njega je bil ubit tudi njegov telesni stražar, 12 ljudi je bilo ranjenih.

Spopadi na nemirnem vzhodu Ukrajine se nadaljujejo

42-letni Zaharčenko je bil poveljnik upornikov, ki se borijo proti ukrajinskim vladnim silam v industrijski regiji Doneck. Leta 2014 je bil izvoljen za prvega predsednika samooklicane Doneške ljudske republike. V sredo je na vzhodu Ukrajine začelo veljati novo premirje med ukrajinsko vojsko in proruskimi uporniki, vendar se spopadi nadaljujejo.

Rusija in Ukrajina sta se junija sicer znova uradno zavezali ključnim določilom sporazuma iz Minska. Obljubili sta trajno prekinitev ognja, umik težke oborožitve, umik enot in razminiranje ter zagotavljanje zaščite in dostopa opazovalni misiji Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi.

Konflikt v regijah Lugansk in Doneck na vzhodu Ukrajine, ki je izbruhnil leta 2014 po strmoglavljenju proruskega predsednika Viktorja Janukoviča in ruski priključitvi ukrajinskega polotoka Krim, je po ocenah Združenih narodov do zdaj zahteval več kot deset tisoč žrtev.