Četrtek,
31. 3. 2022,
6.13

Osveženo pred

2 leti, 8 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Red 10

93

Natisni članek

Natisni članek

Vladimir Putin vojna Rusija Ukrajina

Četrtek, 31. 3. 2022, 6.13

2 leti, 8 mesecev

Dramatična izpoved mladih ruskih vojakov: Vrgli so nas v sranje

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Red 10

93

Šestintrideseti dan vojne v Ukrajini. V vojni je bilo ubitih že 148 otrok. Rusko obrambno ministrstvo je sinoči napovedalo prekinitev ognja v Mariupolu, da bi Ukrajinci lahko evakuirali civiliste iz tega obleganega mesta. Medtem je direktorica za komunikacije pri Beli hiši sporočila, da imajo ameriški obveščevalci informacije o tem, da svetovalci Putina zavajajo o poteku vojne v Ukrajini in posledicah sankcij proti Rusiji, ker si mu ne upajo povedati resnice. Po družbenih omrežjih pa je zakrožil videoposnetek pogovora mladih ruskih vojakov, ki dokazuje, da je morala ruskih vojakov res na dnu.

Dnevni pregled dogodkov:

21.07 Ukrajina: V vojni ubitih 148 otrok
20.37 Velika Britanija organizirala donatorsko konferenco za orožje za Ukrajino
19.12 Danska bo v odgovor na prošnjo Nata v Latvijo poslala 800 vojakov
18.47 ZDA: Rusija se osredotoča na štiri območja, med njimi je Kijev
18.26 Britanija v Ukrajino pošilja orožje
18.25 Rusija prepovedala vstop v državo vodilnim v EU
18.10 Biden uvedel nove sankcije proti Rusiji
17.05 Ukrajina: ruska vojska zapušča Černobil
16.45 Putin: Evropski kupci plina od aprila potrebujejo račun v rubljih
16.13 Rusija vpoklicala 134.500 nabornikov, a jih v Ukrajino ne namerava poslati
15.43 Zelenski: V Mariupolu ubitih na tisoče ljudi
14.51 Stoltenberg: Ruske sile v Ukrajini se ne umikajo, ampak premeščajo
12.02 Pretresljiv pogovor mladih ruskih vojakov
10.29 Ruski hekerji poskušali vdreti v omrežje zveze Nato
9.51 Za evakuacijo civilistov iz Mariupola 45 avtobusov
9.36 Kličko: Zelenski odpotoval v Nemčijo
8.10 Nasilje se nadaljuje, brez večjih premikov na frontah
6.33 Ameriški in britanski obveščevalci menijo, da svetovalci Putina zavajajo
5.55 Rusija napovedala prekinitev ognja v Mariupolu za evakuacijo civilistov
5.03 Pred slovenskim veleposlaništvom v Kijevu sneli zastavo

21.07 Ukrajina: V vojni ubitih 148 otrok

Od začetka ruske invazije je bilo v napadih ubitih najmanj 148 otrok, so sporočile ukrajinske oblasti. Rusi so izstrelili 1.370 projektilov in uničili 15 ukrajinskih letališč. Več kot 10 milijonov Ukrajincev je zapustilo svoje domove in okrog štiri milijone jih je odšlo v druge države. Do zdaj je bilo po oceni ZN ubitih več kot 1.100 civilistov.

20.37 Velika Britanija organizirala donatorsko konferenco za orožje za Ukrajino

Na mednarodni donatorski konferenci za Ukrajino, ki jo je danes organizirala Velika Britanija, so bile po navedbah britanske vlade sprejete nadaljnje obljube za dobavo orožja tej državi, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Mednarodna skupnost se je zavezala, da bo razširila sveženj vojaške podpore Ukrajini in proučila nove načine za dolgoročno okrepitev ukrajinskih oboroženih sil, je zapisano v izjavi britanskega ministrstva za obrambo.

To vključuje zagotavljanje zmogljivejših sistemov zračne in pomorske obrambe, artilerije in oklepnih vozil, pa tudi usposabljanje in logistično podporo, so še dodali v izjavi. Ministrstvo ni navedlo natančnih podatkov o količini in načinu načrtovanih dobav orožja.

Po navedbah britanskega ministrstva je na današnji konferenci sodelovalo več kot 35 držav. Velika Britanija je tudi napovedala, da bo v sodelovanju s Poljsko, ZDA in drugimi partnerji zagotovila dolgoročnejšo mednarodno podporo Ukrajini.

19.12 Danska bo v odgovor na prošnjo Nata v Latvijo poslala 800 vojakov

Zveza Nato je uradno zaprosila Dansko, naj v Latvijo pošlje bojni bataljon s približno 800 vojaki, je ob današnjem obisku v Latviji potrdila danska predsednica vlade Mette Frederiksen. Dodala je, da se bo Danska na prošnjo tudi odzvala, poročajo tuje tiskovne agencije.

Uradna prošnja Nata je bila pričakovana, potem ko je danska vlada v torek ponudila napotitev dodatnega bataljona na Baltik, če bo zveza to zahtevala. Danska premierka je nato danes odgovorila, da bodo v Latvijo poslali 800 vojakov.

Napotitev je sicer odvisna še od odobritve danskega parlamenta, vendar obrambno ministrstvo pričakuje, da bo bataljon že maja pripravljen za napotitev, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Danska je omenjeni bataljon postavila v stanje pripravljenosti kmalu po začetku ruske invazije na Ukrajino in ob naraščajočih napetostih med Zahodom in Moskvo, v baltske države in na Poljsko pa je že prej poslala kopenske in zračne okrepitve.

V Litvo so bila poslana danska bojna letala, v začetku marca pa je Danska poslala 200 vojakov v Estonijo, še dve bojni letali na Poljsko in fregato v vzhodne vode Baltskega morja, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Nato je na vzhodno krilo zavezništva poslal številne okrepitve. Natove sile so prisotne v Bolgariji, Estoniji, na Madžarskem, v Latviji, Litvi, na Poljskem, v Romuniji in na Slovaškem. V Evropi je zdaj prisotnih tudi približno 100 tisoč ameriških vojakov, od tega več kot 40 tisoč pod neposrednim poveljstvom Nata v vzhodni Evropi.

18.47 ZDA: Rusija se osredotoča na štiri območja, med njimi je Kijev

Rusi se pripravljajo na napad na štiri območja, to so Kijev, Černigov, Izjum in Donbas, je povedal visoki funkcionar ameriškega ministrstva za obrambo.

"Rusi so v zadnjih 24 urah znatno povečali število letov vojaških letal, bilo jih je več kot 300," je povedal funkcionar.

Kijev je še vedno pod stalnim pritiskom zračnih napadov, čeprav so ruske sile zagotovile, da bodo zmanjšale vojaške aktivnosti na tem območju.

18.26 Britanija v Ukrajino pošilja orožje

Britanski notranji minister Ben Wallace je danes potrdil, da bo država Ukrajini poslala še več orožja. V njihovi pošiljki naj bi bili še dodatne rakete dolgega dosega in izstrelki za protizračno obrambo.

18.25 Rusija prepovedala vstop v državo vodilnim v EU

Rusija namerava na seznam oseb, ki nimajo dovoljenja vstopa v Rusijo, dodati tudi vodilne politike Evropske unije in držav članic, s čimer se odzivajo na sankcije EU proti Rusiji, so sporočili z ruskega zunanjega ministrstva. Imen niso navedli, poročajo tuje tiskovne agencije.

"Omejitve veljajo za vodstvo Evropske unije, skupaj s številnimi evropskimi komisarji in vodjami vojaških struktur EU, kot tudi večino članov Evropskega parlamenta, ki spodbujajo protirusko politiko," so sporočili z zunanjega ministrstva.

Na seznam nameravajo dodati tudi druge višje predstavnike, javne osebnosti in zaposlene v medijih, ki so odgovorni za promocijo "nezakonitih protiruskih sankcij, spodbujanja rusofobnega ozračja in vmešavanja v pravice in svoboščine rusko govorečega naroda," so dodali.

Ministrstvo je še pojasnilo, da so o tem obvestili delegacijo EU v Moskvi in zagotovili, da bodo kakršnekoli sovražne akcije EU ali članic spodbudile strog odgovor.

EU je v zadnjih tednih uvedla več novih sankcij proti Rusiji zaradi invazije na Ukrajino, med drugim se je na seznamu sankcioniranih znašel tudi ruski predsednik Vladimir Putin.

18.10 Biden uvedel nove sankcije proti Rusiji

Ameriški predsednik Joe Biden je uvedel zaradi invazije na Ukrajino uvedel nove sankcije proti Rusiji, zdaj je na vrsti ruski tehnološki sektor. Ameriško finančno ministrstvo je uvedlo sankcije proti 21 podjetjem in 13 osebam. Med njimi je tudi Mikron, največji ruski proizvajalec in izvoznik mikroelektronike ter največji proizvajalec čipov v Rusiji.

Razširjene sankcije vključujejo tudi sektor zračnega in pomorskega prometa ter sektor elektronike.

17.05 Ukrajina: Ruska vojska zapušča Černobil

Ruska vojska je zapustila področje Černobila, je sporočila ukrajinska državna agencija za jedrsko energijo. Objavili so še, da razen manjših skupin ruske vojske na območju te ni več in da je ruska vojska odšla proti beloruski meji. Jedrska elektrarna v Černobilu je bila med prvimi območji, ki jih je osvojila ruska vojska. Vojni analitiki trdijo, da se bo ruska vojska potegnila v Donbas in na jug Ukrajine, kjer se bodo pregrupirale in pripravile za nove napade na Ukrajino.

16.45 Putin: Evropski kupci plina od aprila potrebujejo račun v rubljih

Ruski predsednik Vladimir Putin je danes napovedal, da morajo "neprijateljske" države, med katere spadajo vse članice EU, odpreti bančni račun v rubljih, prek katerega bodo od 1. aprila plačevale za dobavo plina. Nemški kancler Olaf Scholz je ob tem znova zatrdil, da bodo zahodne države plin še naprej plačevale v evrih in dolarjih. | Foto: Reuters Ruski predsednik Vladimir Putin je danes napovedal, da morajo "neprijateljske" države, med katere spadajo vse članice EU, odpreti bančni račun v rubljih, prek katerega bodo od 1. aprila plačevale za dobavo plina. Nemški kancler Olaf Scholz je ob tem znova zatrdil, da bodo zahodne države plin še naprej plačevale v evrih in dolarjih. Foto: Reuters

Putin je danes po poročanju ruske tiskovne agencije Tass podpisal odlok o novem načinu plačevanja plina, ki ga je napovedal že pred dnevi. Če države ne bodo pristale na plačevanje v rubljih, se bo dobava po obstoječih pogodbah ustavila, je še napovedal in ponovil, da pri dobavi ne bodo dobrodelni. "Nam nihče nič ne proda brezplačno in tudi mi ne bomo dobrodelni," je dejal.

Kupci bodo po novem za plačevanje plina morali imeti odprt račun v rubljih pri banki Gazprombank, ki ni predmet zahodnih sankcij. Kot je že v sredo poročala nemška tiskovna agencija dpa, bi ta lahko sprejemala evrska plačila in jih nato pretvorila v plačila v rubljih.

Je pa v odloku zapisano tudi, da komisija za nadzor tujih investicij lahko izda dovoljenja za izjeme od plačevanja v rubljih, pri čemer je Putin vladi naročil, da postopek za določitev izjem določi v roku desetih dni.

Scholz pa je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP novinarjem v Berlinu danes dejal, da so pregledali dobavne pogodbe. "V njih piše, da so plačila včasih opravljena v evrih, včasih v dolarjih. Ruskemu predsedniku sem v pogovorih jasno povedal, da bo pri tem ostalo," je dejal Scholz o sredinem pogovoru s Putinom.

Se pa po besedah francoskega gospodarskega ministra Bruna Le Maira Francija in Nemčija pripravljata na prekinitev dobave ruskega plina. "Jutri lahko pride to tega, da ne bo več ruskega plina. Na nas je, da se pripravimo na ta scenarij, in pripravljamo se," je dejal Le Maire.

Sedem gospodarsko najbolj razvitih držav G7 je dejalo, da je zanje ruska zahteva glede plačila plina v rubljih nesprejemljiva.

16.13 Rusija vpoklicala 134.500 nabornikov, a jih v Ukrajino ne namerava poslati

Ruski predsednik Vladimir Putin je danes podpisal odlok, s katerim je v okviru vsakoletnega spomladanskega nabora odredil vpoklic v vojsko 134.500 novim nabornikom, vendar je obrambno ministrstvo sporočilo, da vpoklic ni povezan z vojno v Ukrajini. Odlok je bil podpisan pet tednov po začetku invazije, ki je naletela na silovit odpor.

Vsakoletni spomladanski vojaški nabor, ki bo trajal od 1. aprila do 15. julija, bo vključeval moške, stare od 18 do 27 let. "Večina se bo nato od tri do pet mesecev strokovno usposabljala v centrih za usposabljanje. Naj pa poudarim, da naborniki ne bodo poslani na vroče točke," je dejal ruski obrambni minister Sergej Šojgu v pripombah, objavljenih na spletni strani ministrstva.

Odvetnik Mihail Benjaš, ki sicer zastopa več pripadnikov ruske nacionalne garde, ki so zavrnili ukaz za odhod v Ukrajino, pa je pri tem opozoril, da se po ruski zakonodaji lahko naborniki pošljejo v boj po več mesecih usposabljanja, poroča tiskovna agencija Reuters.

Vprašanje sodelovanja nabornikov v vojni je zelo občutljiva tema. Ministrstvo je sicer 9. marca priznalo, da so bili nekateri že poslani v Ukrajino, potem ko je Putin to ob različnih priložnostih zanikal, češ da so bili poslani le poklicni vojaki in častniki.

Putinov tiskovni predstavnik je takrat dejal, da je predsednik ukazal vojaškim tožilcem, naj raziščejo in kaznujejo uradnike, odgovorne za neupoštevanje njegovih navodil o izključitvi nabornikov.

V Rusiji se sicer morajo vsi moški državljani, stari od 18 do 27 let, obvezno prijaviti za nabor, nato pa postanejo del rezervnih vojakov.

Rusija je 24. februarja vdrla v Ukrajino v okviru tako imenovane posebne vojaške operacije za demilitarizacijo in denacifikacijo države. V vojni je bilo ubitih na tisoče ljudi, več milijonov pa je bilo pregnanih s svojih domov.

V zadnjih dneh je Rusija preoblikovala svoje cilje in dejala, da nikoli ni nameravala zavzeti prestolnice Kijev in drugih večjih mest, ampak se osredotoča na "osvoboditev" vzhodnih območij, kjer se separatisti, ki jih podpira Rusija, od leta 2014 borijo proti ukrajinski vojski.

Ukrajina in zahodne vlade so njene izjave sprejele skeptično. Vojaški analitiki pa menijo, da je deklarirana osredotočenost na vzhodno regijo Donbas morda poskus, da bi Putinu olajšali iskanje izhoda, ki bi mu rešil obraz.

15.43 Zelenski: V Mariupolu ubitih na tisoče ljudi

Ukrajinski predsednik je danes prek videa nagovoril belgijski parlament. Govorili so o humanitarni krizi in obkoljenem mestu Mariupol.

"Vsi vedo, da se v Mariupolu odvija humanitarna katastrofa," je povedal pred belgijskim parlamentom in dodal, da je bilo v mestu ubitih na tisoče ljudi. "Mir pomeni več kot diamanti in ruska nafta," je povedal Belgijcem.

Zaprosil jih je še za pomoč za članstvo v Evropski uniji.

14.51 Stoltenberg: Ruske sile v Ukrajini se ne umikajo, ampak premeščajo

"Naši obveščevalni podatki kažejo, da se ruske sile ne umikajo, ampak premeščajo," je Stoltenberg povedal glede napovedi zmanjšanja ruske prisotnosti v okolici Kijeva in severa Ukrajine. Poudaril je, da je ruska stran že v preteklosti večkrat lagala o tem, kaj namerava storiti.

Ruske sile poskušajo po njegovih besedah prerazporediti, ponovno opremiti in okrepiti ofenzivo na območju Donbasa na vzhodu Ukrajine. "Obenem ohranjajo pritisk na Kijev in druga mesta, tako da pričakujemo dodatne ofenzive, ki bodo prinesle še več trpljenja," je generalni sekretar povedal na predstavitvi letnega poročila zavezništva za leto 2021.

Moskva je po torkovih pogovorih z Ukrajino v Istanbulu napovedala veliko zmanjšanje svojih vojaških aktivnosti v okolici prestolnice Kijev in bližnjega Černigova, kar je bilo prvo tovrstno javno oznanilo ruske strani po napadu na Ukrajino pred nekaj več kot enim mesecem. Ta korak naj bi bil namenjen okrepitvi medsebojnega zaupanja v nadaljnjih pogovorih med državama.

A v Washingtonu so že opozorili, da je Rusija premestila manjše število svojih enot iz okolice Kijeva. Dodali so, da se ne umika, ampak se morda pripravlja na večjo ofenzivo drugje v Ukrajini. Tudi ukrajinska vojska ocenjuje, da je umik dela ruskih sil s front severno od Kijeva zgolj del prerazporeditev enot.

12.02 Pretresljiv pogovor mladih ruskih vojakov

Po družbenih omrežjih je zakrožil videoposnetek pogovora mladih ruskih vojakov, ki dokazuje, da je morala ruskih vojakov res na dnu, piše britanski časnik Times. Mladeniči s kalašnikovkami v roki ​​se pritožujejo, da so jih "vrgli v sranje". "Morate izvedeti resnico! Rusko obrambno ministrstvo nima pojma o nas, niti o tem, kaj počnemo tukaj. Vrgli so nas v sranje," izjavi eden izmed njih, poroča The Times.

Mladi vojaki trdijo, da imajo puške iz štiridesetih let prejšnjega stoletja. "Naše puške so iz štiridesetih let prejšnjega stoletja. Ne moremo streljati. V vojno pošiljajo študente," navaja The Times. Na posnetku naj bi bili pripadniki 15. motorizirane brigade, ki so se snemali na tovornjaku v bližini mesta Sumi, blizu ruske meje. Tam so v zadnjih dneh potekali hudi boji.

Mladenič, ki ima na glavi preveliko čelado, zatrjuje, da je star 18 let. Nato vzame kalašnikovko in reče: "Imamo avtomatske puške za boj proti raketnemu sistemu, topništvu, minometnim granatam. Delite ta video."

Putin je obljubil, da v vojno proti Ukrajini ne bo pošiljal mladih in neizurjenih nabornikov. Pred kratkim je skupina ujetih ruskih obveznikov dejala, da so bili zavedeni in da so verjeli, da je vojna vojaška vaja. Opravičili so se za svoja dejanja.

10.29 Ruski hekerji poskušali vdreti v omrežje zveze Nato

Poročilo Googlove skupine o tveganjih na spletu navaja, da so ruski hekerji pred kratkim poskušali vdreti v omrežja zveze Nato in vojsk nekaterih vzhodnoevropskih držav.

Google je sporočil, da je poskus kibernetskega napada sprožila skupina s sedežem v Rusiji. Poročilo sicer ne navaja, katere vojske so bile tarče v tako imenovanih kampanjah kraje identitete.

9.51 Za evakuacijo civilistov iz Mariupola 45 avtobusov

Po ruskem zagotovilu o začasni prekinitvi ognja v Mariupolu je ukrajinska vlada v to oblegano pristaniško mesto na jugovzhodu Ukrajine za evakuacijo civilistov poslala 45 avtobusov. Delamo vse, kar je v naši moči, da bi civilistom omogočili odhod iz obleganega mesta, je sporočila podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk.

"Nocoj nas je Mednarodni odbor Rdečega križa obvestil, da je Rusija pripravljena odpreti humanitarni koridor iz Mariupola do Zaporožja prek pristanišča Berdjansk, ki ga nadzoruje Rusija," je sinoči sporočila v videoposnetku, ki ga je objavila na Telegramu. Napovedala je, da bo vlada iz Kijeva za evakuacijo civilistov v Mariupol poslala 45 avtobusov.

Mesto ob Azovskem morju je od začetka marca obkoljeno z ruskimi vojaki. Po ukrajinskih informacijah je v zaradi ruskega obleganja uničenem mestu še več kot sto tisoč ljudi. Pred vojno je tam živelo skoraj 440 tisoč ljudi.

Dogovorjena sta bila tudi dva humanitarna koridorja v mestih Melitopol in Enerhodar v regiji Zaporožje, ki ju prav tako zasedajo ruske enote. Evakuacijskim kolonam iz treh mest se lahko pridružijo ljudje z osebnimi avtomobili. "Naša vojska zagotavlja popolno prekinitev ognja," je dejala Vereščukova.

9.36 Kličko: Zelenski odpotoval v Nemčijo

Župan Kijeva Vitalij Kličko je na družbenem omrežju Twitter sporočil, da je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski danes odpotoval na sestanek v Nemčijo. "Danes je zelo pomembno, da združimo moči ter konsolidiramo položaj in poteze svojih partnerjev," je objavil Kličko.

8.10 Nasilje se nadaljuje, brez večjih premikov na frontah

Po petih tednih ruska invazija v Ukrajini še naprej večinoma ne napreduje, a krvavo nasilje po državi se nadaljuje, med drugim v mestih Irpin pri Kijevu in Černigov ter na vzhodu v Donbasu. Zelenski je v najnovejšem nagovoru sodržavljanov opozoril, da se pripravljajo na novo rusko ofenzivo na vzhodu.

"Prihaja do kopičenja ruskih sil za nove napade v Donbasu. In na to se pripravljamo," je v izjavi danes ponoči sporočil Zelenski. Obenem je znova izrazil dvom o ruskih izjavah na torkovih pogajanjih v Turčiji, da bodo omejili vojaške aktivnosti na območju Kijeva in Černigova. Premiki manjšega dela ruskih sil s tega območja so po njegovem mnenju posledica uspeha ukrajinskih sil in ne obljubljeni umik.

"Nikomur ne verjamemo," je bil jasen Zelenski. "Ničemur se ne bomo odpovedali in borili se bomo za vsak meter svoje zemlje, za vsakega človeka." Glede dozdajšnjih mirovnih pogajanj je dejal, da se nadaljujejo, a so za zdaj prinesla "zgolj besede, ničesar konkretnega". Pogajanja med delegacijama Ukrajine in Rusije naj bi se sicer po torkovem srečanju v živo v Istanbulu nadaljevala v petek prek spleta, poročajo tuje tiskovne agencije.

Tudi v Kremlju so v sredo presodili, da pogajanja do zdaj še niso prinesla konkretnega napredka terda še ni pogojev za srečanje Zelenskega in ruskega predsednika Vladimirja Putina.

Nasilje v Ukrajini se medtem nadaljuje, o večjih premikih na frontah pa ni informacij. Ukrajinska stran je ponoči med drugim sporočila, da je bilo v ruskem bombardiranju v milijonskem Dnepru na jugovzhodu Ukrajine, od koder o večjih napadih do zdaj niso pogosto poročali, uničeno polno skladišče nafte. V bližnjem mestu Novomoskovsk pa naj bi raketa v sredo uničila neko tovarno. O ranjenih ali mrtvih za zdaj ne poročajo.

Nadaljevalo se je tudi obstreljevanje Černigova in kijevskega predmestja Irpin. V tem je bilo po navedbah tamkajšnjega župana do zdaj ubitih že najmanj 200 ljudi.

V strateško pomembnem Hersonu na jugu Ukrajine, ki je že nekaj časa v ruskih rokah, naj bi medtem Rusija po navedbah generalštaba ukrajinske vojske po vzoru Donecka in Luganska pripravljala referendum o vzpostavitvi proruske "ljudske republike".

7.20 Francozi razrešili šefa obveščevalcev

Direktorja francoske vojaške obveščevalne službe Erica Vidauda so razrešili s položaja, ker ni predvidel možnosti ruskega napada na Ukrajino, poročajo francoski mediji.

6.33 Ameriški in britanski obveščevalci menijo, da svetovalci Putina zavajajo

Ameriški obveščevalci imajo informacije o tem, da svetovalci ruskega predsednika Vladimirja Putina zavajajo glede poteka vojne v Ukrajini in glede posledic sankcij proti Rusiji, ker mu ne upajo povedati resnice, je v sredo povedala direktorica za komunikacije pri Beli hiši Kate Bedingfield.

Putin naj bi se sicer zavedal, da ga "peljejo žejnega prek vode", zato se pojavljajo vse večje napetosti med njim in ruskim vojaškim vrhom.

Washington upa, da bo razkritje te informacije Putina prepričalo, da znova razmisli o tem, kaj dela, in se morda odloči za konec vojne, preden bo njegova vojska doživela še večje izgube.

Morala ruskih okupatorjev naj bi bila na dnu zaradi nepričakovano ogorčenega in uspešnega odpora ukrajinskih enot.

Rdeči gozd
Novice Ukrajina: Sesuli smo tri ruska vojaška letala

Bedingfieldova je dejala, da obveščevalne informacije potrjujejo dejstvo, da je vojna velika strateška napaka Rusije, ni pa želela ugibati, kaj razmišlja Putin.

Tudi državni sekretar ZDA Antony Blinken je ocenil, da sodelavci Putinu ne upajo povedati resnice, kar naj bi bila dobro znana Ahilova peta avtokratskih režimov, kjer ljudje ne upajo iskreno govoriti. Blinken je to povedal novinarjem v sredo med obiskom Alžirije.

Podobno ocenjujejo tudi britanski obveščevalci

Do podobnih zaključkov kot ameriški so prišli tudi britanski obveščevalci. Vodja britanske varnostne agencije GCHQ Jeremy Fleming, ki sicer zelo redko stopi pred kamere, je namreč ob obisku v Avstraliji menil, da je Putin napačno ocenil tako situacijo v Ukrajini kot odziv mednarodne skupnosti na invazijo ter da mu nekateri svetovalci zdaj ne upajo povedati resnice.

Kot je še povedal, so ruski vojaki že močno demoralizirani in v vse večji meri brez ustreznega orožja, zato nekateri ne želijo več slediti ukazom nadrejenih, sabotirajo lastno opremo in so celo po nesreči sestrelili lastno letalo.

Obenem je posvaril Kitajsko pred tveganji, če se bo preveč povezovala z Rusijo. Povezovanje z režimom v Moskvi, ki zavestno in nezakonito ignorira globalna pravila, zagotovo ne bo koristilo ambicijam Pekinga, da postane vodilni akter na globalnem odru, je poudaril.

ZDA Ukrajini pošiljajo 500 milijonov dolarjev

Predsednik ZDA Joe Biden je v sredo ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega obvestil, da njegovi vladi namenjajo 500 milijonov dolarjev neposredne proračunske pomoči.

Zelenski pa je Bidnu povedal, da bodo mir lahko dosegli le takrat, ko bo imela Ukrajina dovolj trden položaj na bojišču, za kar potrebujejo večjo vojaško pomoč ZDA in zaveznikov.

5.55 Rusija napovedala prekinitev ognja v Mariupolu za evakuacijo civilistov

Rusko obrambno ministrstvo je sinoči napovedalo prekinitev ognja v Mariupolu, da bi Ukrajinci lahko evakuirali civiliste iz tega obleganega mesta ob Azovskem morju. Prekinitev ognja naj bi začela veljati danes ob 10. uri, civiliste pa bodo lahko evakuirali proti zahodu.

"Da bi ta humanitarna operacija uspela, pa predlagamo, da se jo izvede v neposrednem sodelovanju z Visokim komisariatom Združenih narodov za begunce in Mednarodnim odborom Rdečega križa," je sporočilo obrambno ministrstvo v Moskvi.

Ukrajinska stran bo imela časa do 6. ure zjutraj, da sprejme to ponudbo, so še sporočili iz Moskve.

Sirski vojak. Sirija.
Novice "Rusija izvaja pokol, vendar dobro plača"

General major Mihail Mizincev je medtem sporočil tudi, da se bodo civilisti iz Mariupola lahko umaknili v Berdjansk, nato pa v Zaporožje.

Ukrajinska in ruska stran sta sicer že večkrat skušali vzpostaviti humanitarne koridorje za umik iz Mariupola, ki so ga ruske sile medtem že praktično zravnale z zemljo. A iz mesta se je lahko umaknilo le nekaj sto ljudi, nato pa so se pojavile kršitve dogovora o prekinitvi ognja, za kar sta obe strani obtoževali druga drugo. Poleg tega so Rusi omogočali umik le na svojo stran, ne pa proti ukrajinski.

Stanovanja v Istanbulu
Novice Ruska invazija na nepremičnine: kupijo tudi do pet stanovanj hkrati

5.03 Pred slovenskim veleposlaništvom v Kijevu sneli zastavo

Slovenski odpravnik poslov v Kijevu Boštjan Lesjak, ki je pred dnevi prispel v ukrajinsko prestolnico, je moral po dveh dneh sneti slovensko zastavo pred vhodom v poslopje slovenskega veleposlaništva, ker je podobna ruski, je povedal nocoj za TV Slovenija.

Lesjak, s čigar prihodom je slovensko veleposlaništvo v Kijevu po začetku ruske invazije na Ukrajino znova začelo delovati, je ob prihodu pred veleposlaništvom dvignil slovensko zastavo, vendar pa ta danes ne visi več.

"Ko smo prišli v Kijev, je bilo kar vetrovno, in ko smo s ponosom dvignili nazaj slovensko in evropsko zastavo, sta lepo plapolali v vetru," je povedal v pogovoru za TV Slovenija. A ko je veter po dveh dneh pojenjal, sta se zastavi spustili ob drog, pri čemer naj bi slovenska zastava po Lesjakovih besedah spominjala na rusko.

Kot je pojasnil, so do njega prišli pripadniki nacionalne garde in kasneje še policije ter ga prosili, če bi lahko "začasno slovensko zastavo sneli, ker je preveč podobna ruski".