Ponedeljek, 19. 9. 2016, 7.16
8 let, 2 meseca
Putinova Enotna Rusija pometla s konkurenco
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,55
5
Zmagovalka parlamentarnih volitev v Rusiji je Enotna Rusija, ki jo uradno vodi premier Dmitrij Medvedjev, njen neformalni vodja pa je predsednik Vladimir Putin.
Stranka je po vzporednih volitvah prejela okoli polovico glasov. Sledita ji ultranacionalistična Liberalno-demokratska stranka (LDPR) in Komunistična stranka, ki imata vsaka med 14 in 16 odstotki glasov. Liberalne opozicijske stranke niso prestopile petodstotnega parlamentarnega praga. V dumo se je prebila še Pravična Rusija s 6,2 odstotka glasov.
Volilna udeležba je bila precej nižja kot pred petimi leti, dve uri pred zaprtjem volišč je svoj glas oddalo le okoli 40 odstotkov volilnih udeležencev.
Putin: Rezultati volitev so odziv na zunanje pritiske
Ruski predsednik Vladimir Putin je označil zmago svoje stranke Enotna Rusija kot odgovor volivcev na pritiske z Zahoda, ki so skušali vplivati na parlamentarne volitve.
"Rezultati volitev so odziv naših državljanov na poskuse od zunaj izvajati pritisk na Rusijo, na grožnje, sankcije in poskuse destabilizirati notranjo politiko," je povedal ruski predsednik.
Putin je za rusko tiskovno agencijo Interfax danes še dodal, da državljani najbolj zaupajo ravno vladajoči stranki, da reši aktualne gospodarske težave.
Duma se ne bo bistveno spremenila
Vodja Enotne Rusije in premier Dmitrij Medvedjev je rezultat svoje stranke označil za zelo dober. "Očitno je, da bo imela Enotna Rusija večino v dumi. Bomo videli, kakšna bo ta večina," je dejal Medvedjev.
Ruski predsednik Putin je vse stranke v parlamentu pozval, naj sodelujejo in sprejemajo odločitve, ki bodo sprejemljive za večino družbe.
Sestava dume se tudi po volitvah ne bo bistveno spremenila. Znova bodo v njej samo štiri največje stranke v državi.
"Volitve v Rusiji preglednejše, a kljub temu nepravilnosti"
Nedeljske parlamentarne volitve v Rusiji so bile preglednejše od dosedanjih, a kljub temu so mednarodni opazovalci zabeležili več nepravilnosti, je po poročanju tujih tiskovnih agencij danes sporočila Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse).
Kot je danes v Moskvi pojasnil vodja opazovalne misije Ovseja Jan Petersen, je glavna težava neizpolnjevanje demokratičnih obvez. Na volitve so tako vplivale omejitve temeljnih svoboščin in političnih pravic, strog nadzor medijev ter vse večji nadzor oblasti nad civilno družbo.
Več nepravilnosti kot na volilni dan so tokrat zabeležili pred volitvami. "Preglednost in zaupanje sta se izboljšala, še vedno pa je težava v pravnih omejitvah temeljnih pravic," je dejal koordinator Ovseja Ilkka Kanerva. Pri tem je izpostavil predvsem neenakosti glede dostopa kandidatov na volitvah do javnosti.
"Ni bilo dovolj političnih alternativ," pa je bila kritična članica parlamentarne skupščine Ovseja Marietta Tidei. Glede nizke volilne udeležbe - na volišča je prišlo 48 odstotkov volilnih upravičencev - je dejala, da je ta trend opazen tudi v drugih državah.
Volitve v spodnji dom ruskega parlamenta, dumo, je spremljalo več kot 450 opazovalcev Ovseja. Ti so med drugim ocenili, da je osrednja volilna komisija pod novim vodstvom delovala pregledno in profesionalno ter pridobila zaupanje sodelujočih v volilnem procesu. Vrsta komisij na nižji ravni po drugi strani ni bila nepristranska in neodvisna, do njihovega ravnanja pa je kritična tudi osrednja volilna komisija, so še sporočili opazovalci.
5