Sirski predsednik v Moskvi izrazil podporo ruski "posebni vojaški operaciji"

21.01 Sirski predsednik Asad v Moskvi izrazil podporo "posebni vojaški operaciji"

Sirski predsednik Bašar al Asad je danes v Moskvi izrazil podporo ruski "posebni vojaški operaciji" v Ukrajini, obenem pa se je tudi zahvalil za pomoč Rusije njegovi državi po februarskem uničujočem potresu. Ruski predsednik Vladimir Putin je poudaril razvoj odnosov med državama in pozdravil "pomembne rezultate v boju proti mednarodnemu terorizmu".

Asad, ki je na nenapovedan obisk v Moskvo prispel v torek, je izrazil podporo vojaški kampanji Moskve v Ukrajini in dejal, da njegov obisk pomeni "novo plat" v odnosih med Sirijo in Rusijo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je pred tem dejal, da bodo pogovori osredotočeni na dvostranske vezi, vendar pa naj bi se voditelja zagotovo "tako ali drugače dotaknila tudi turško-sirskih odnosov". Ankara namreč v državljanski vojni v Siriji že dolgo podpira uporniške skupine, kmalu po začetku vojne leta 2011 pa je tudi prekinila diplomatske stike z Damaskom.

"Smo v stalnih stikih in naši odnosi se razvijajo," je Putin dejal sirskemu predsedniku in pozdravil "pomembne rezultate v boju proti mednarodnemu terorizmu".

Rusija na čelu s Putinom velja za eno od najpomembnejših Asadovih zaveznic, njene letalske sile pa od leta 2015 zagotavljajo tudi neposredno podporo sirski vojski.

Danes sicer mineva natanko 12 let od začetka državljanske vojne v Siriji, ki je doslej zahtevala že skoraj pol milijona življenj. Poleg tega je bila približno polovica prebivalcev prisiljena zapustiti svoje domove. Več kot šest milijonov ljudi je notranje razseljenih, okoli pet milijonov pa jih je pobegnilo v tujino.

Dodatno je razmere v državi poslabšal uničujoč potres v začetku februarja, ki je prizadel jugovzhod Turčije in severozahod Sirije. Na severu države, ki je pod nadzorom upornikov, je potres terjal okoli šest tisoč smrtnih žrtev. Asad, ki je bil v Moskvi sicer nazadnje septembra 2021, se je tako med tokratnim obiskom Rusiji tudi zahvalil za pomoč ob potresu.

18.35 Finski predsednik: Turčija sprejela odločitev o vstopu Finske v Nato

Finski predsednik Sauli Niinistö je danes sporočil, da je Turčija sprejela odločitev o vstopu Finske v zvezo Nato. Napovedal je, da bo odgovor prejel od turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana ob obisku v Istanbulu ta teden. Erdogan je danes namreč namignil, da bi Turčija lahko Finski dala zeleno luč za vstop v zavezništvo.

Niinistö je dejal, da je dobil vabilo, da naj osebno obišče Turčijo in prejme odgovor, kar je tudi sprejel, poroča francoska tiskovna agencija.

Erdogan je danes sporočil tudi, da se bo v petek sestal s finskim predsednikom in da bo držal obljubo. Ratifikacijo finskega članstva v zavezništvu bo moral potrditi turški parlament.

Finska je skupaj s Švedsko za članstvo v Natu po desetletjih nevtralne drže zaprosila maja lani, po začetku ruske invazije v Ukrajini. Skandinavski državi upata, da bosta članici zavezništva postali na julijskem vrhu Nata v litovski prestolnici Vilnius.

Madžarska in Turčija sta edini izmed 30 članic Nata, ki protokolov še nista ratificirali. 

14.35 Radio Svoboda: Rusija je začela novačiti 400 tisoč vojakov

Rusko obrambno ministrstvo bo 1. aprila zagnalo novo naborniško kampanjo s ciljem zaposliti 400 tisoč poklicnih vojakov v rusko vojsko, izhaja iz poročila. Radio Svoboda, ki se sklicuje na več regionalnih medijev, je poročal, da je rusko obrambno ministrstvo regijam že poslalo ukaze, v katerih je bilo določeno število ljudi, s katerimi je treba podpisati vojaške pogodbe.

Po načrtu naj bi Sverdlovska in Čeljabinska regija rekrutirali po deset tisoč vojakov, medtem ko bo Permska regija morala zaposliti devet tisoč vojakov. Glavnino dela bodo opravili vojaški uradi, za izvajanje načrta pa bodo odgovorni guvernerji, je navedeno.

Foto: Reuters

14.25 Velika Britanija: Rusija bo verjetno poostrila omejitve potovanja za vladne uradnike

Ruska vlada bo verjetno uvedla strožje omejitve potovanj za ruske uradnike, je danes v poročilu o razmerah v Ukrajini zapisalo britansko obrambno ministrstvo.

Ukrepi so verjetno zasnovani z namenom, da preprečijo beg ali prebeg čedalje bolj nezadovoljnih uradnikov. Podobne omejitve so za vladne uradnike veljale že v času Sovjetske zveze in tudi v času po priključitvi ukrajinskega polotoka Krim leta 2014.

Nekateri uradniki so morda morali svoje potne liste predati zvezni varnostni službi, je zapisano v poročilu. Tistim v ožjem krogu Kremlja so "prepovedana vsa mednarodna potovanja v prostem času".

Latest Defence Intelligence update on the situation in Ukraine - 15 March 2023

Find out more about Defence Intelligence's use of language: https://t.co/BxlPSchzOy

🇺🇦 #StandWithUkraine 🇺🇦 pic.twitter.com/FftfJs4bJP

— Ministry of Defence 🇬🇧 (@DefenceHQ) March 15, 2023

11.46 Januarja je Rusija z izvozom nafte zaslužila 14,3 milijarde dolarjev

Ruski prihodki od izvoza nafte so bili februarja medletno nižji za 42 odstotkov, potem ko je Zahod zaostril sankcije proti državi, navaja Mednarodna agencija za energijo (IEA). Rusija je januarja z izvozom nafte zaslužila 14,3 milijarde dolarjev, prejšnji mesec 11,6 milijarde dolarjev, pred enim letom pa 20 milijard. Pri količini izvoza nafte agencija ne zaznava večjih sprememb.

Največja svetovna država je februarja na trge še vedno pošiljala "približno enako" količino nafte, poročilo IEA povzema francoska tiskovna agencija AFP.

"To kaže, da je bil režim sankcij skupine G7 učinkovit, saj ni omejil svetovne oskrbe s surovo nafto in izdelki, hkrati pa je omejil zmožnost Rusije, da ustvarja prihodke od izvoza," ugotavljajo v IEA.

Ruski izvoz nafte se je februarja zmanjšal za 500 tisoč 159-litrskih sodov na 7,5 milijona sodov na dan, pri čemer so se močno zmanjšale pošiljke v EU.

"Nedavni podatki o sledenju tankerjev kažejo, da je Moskvi uspelo večino sodov, ki so bili prej namenjeni v EU in ZDA, preusmeriti na nove trge v Aziji, Afriki in na Bližnjem vzhodu," so zapisali v poročilu.

Članice EU so se v luči ruskega napada na Ukrajino junija dogovorile o svežnju sankcij, ki prepoveduje kupovanje, uvoz in transfer surove nafte in določenih naftnih derivatov iz Rusije v Unijo. Dogovorile so se, da bo prehodno obdobje za ustavitev uvoza surove nafte trajalo šest mesecev, tako da je embargo začel veljati 5. decembra.

V začetku decembra je skupaj z embargom na uvoz večine ruske surove nafte začela veljati tudi cenovna kapica za surovo nafto, ki jo Moskva izvaža v tretje države. Članice EU so jo določile pri 60 dolarjih na 159-litrski sod, pri čemer so se uskladile s skupino G7 in nekaterimi drugimi partnericami.

Od 5. februarja je v veljavi še embargo na ruske naftne derivate. S tem dnem je EU skupaj s skupino G7 uvedla tudi kapico za derivate, ki jih Rusija izvaža v tretje države. Za derivate, ki so dražji od surove nafte, so zgornjo mejo določili pri sto dolarjih na 159-litrski sod, za cenejše pa pri 45 dolarjih.

11.22 Britanski in nemški lovci prestregli rusko letalo

Lovska letala britanskih in nemških zračnih sil so prestregla rusko letalo, ki je letelo nad estonskim zračnim prostorom, poroča BBC.

"Prestrezanje je bilo rutinsko, vendar je to prvič, da sta ti državi skupaj izvedli takšno operacijo," poroča BBC. Nemčija in Velika Britanija sicer trenutno izvajata že načrtovano Natovo vojaško vajo varovanja zračnega prostora na vzhodu Evrope.

BBC poroča, da so britanski in nemški lovci prestregli rusko letalo za oskrbo z gorivom, ki se ni odzvalo na komunikacijo estonske kontrole zračnega prometa.

James Heappey, sekretar za oborožene sile Združenega kraljestva, je dejal: "Nato še naprej tvori osnovo naše kolektivne varnosti. Skupna angažiranost Nemčije in Združenega kraljestva v Baltiku jasno dokazuje našo skupno odločenost, da se upremo kakršnikoli potencialni grožnji Natovim mejam in hkrati dokazuje našo skupno moč."

11.10 Eksplozija v Harkovu

Guverner severovzhodne regije Harkov Oleg Sinegubov je prebivalce Harkova pozval, naj ostanejo v zakloniščih, potem ko so se oglasile sirene za zračni napad. Na svojem kanalu Telegram je objavil, da so "okupatorji spet napadli".

Ukrajinska javna televizija je objavila, da je v Harkovu "odjeknila močna eksplozija", uporabniki družbenih omrežij pa poročajo, da je na nebu nad Harkovom videti steber črnega dima.

8.05 ZDA razmišljajo o objavi posnetkov incidenta nad Črnim morjem

Po torkovem bližnjem srečanju ruskih lovcev z ameriškim brezpilotnim letalnikom nad Črnim morjem ZDA razmišljajo o objavi posnetkov dogodka, da bi podkrepili svojo različico zgodbe, je sporočil tiskovni predstavnik Sveta za nacionalno varnost ZDA. Ruski veleposlanik v Washingtonu je medtem incident označil za provokacijo.

Po navedbah ameriške vojske je ruski lovec Su-27 v torek zjutraj v mednarodnem zračnem prostoru trčil s propelerjem letalnika tipa MQ-9 Reaper, ki so ga nato bili primorani spustiti do morske površine.

Novice ZDA: Rusko lovsko letalo nad Črnim morjem zrušilo ameriški dron

Obrambno ministrstvo v Moskvi je potrdilo, da sta dva ruska lovca prestregla dron, a zavrnilo, da sta letali krivi za njegov padec. Po navedbah ministrstva je brezpilotni letalnik namreč po poskusu izmikanja začel naglo padati, pri čemer pred tem ni bilo stika med dronom in lovcema.

Tiskovni predstavnik Sveta za nacionalno varnost ZDA John Kirby je pozneje za ameriško televizijo CNN dejal, da razmišljajo o objavi posnetkov incidenta. Kirby je še enkrat obsodil "neprimerno, nevarno in neprofesionalno vedenje ruskih pilotov", ob tem pa dodal, da ZDA nočejo dodatnih zaostritev konflikta v Ukrajini, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Ruski veleposlanik v Washingtonu Anatolij Antonov, ki ga je ameriški State Department v torek poklical na pogovor, je incident označil za provokacijo, ameriške sile pa obtožil, da zbirajo obveščevalne podatke, ki jih nato predajajo Ukrajini.

"Kaj počnejo na tisoče kilometrov stran od ZDA? Odgovor je očiten – zbirajo obveščevalne informacije, ki jih kasneje uporablja režim v Kijevu za napade na naše sile in naše ozemlje," je dejal veleposlanik v izjavi, ki jo je povzela ruska tiskovna agencija Tass.

Novice Rusija: poskušali bomo najti ameriški dron

Pentagon ni pojasnil, kakšne naloge je dron opravljal v času incidenta, niti ali je bil v tistem trenutku oborožen. Prav tako še ni jasno, kolikšno škodo je utrpel letalnik.

7.55 Ruske sile izvedle 40 zračnih napadov

Rusija je v zadnjih 24 urah izstrelila 12 raket in izvedla 40 zračnih napadov, je v jutranjem poročilu zapisal generalštab ukrajinske vojske.

Ruske sile so izvedle tudi več kot sto napadov z večcevnimi raketnimi sistemi. Po podatkih generalštaba so napadi zahtevali civilne žrtve in povzročili škodo v mestu Kramatorsk v regiji Doneck.

Napadi v mestu Zatoki v regiji Odesa in mestu Ivanivki v regiji Herson so poškodovali civilno infrastrukturo, vključno z otroškim vrtcem.

Kot še navaja poročilo generalštaba, so ukrajinske sile v preteklem dnevu uspešno odbile več kot 90 ruskih napadov. Ukrajinske raketne in topniške sile so zadele tri začasne ruske vojaške baze, tri poveljniška mesta in položaj ruske zračne obrambe.

7.50 Floridski guverner rusko invazijo opredelil za ozemeljski spor

Eden od favoritov za osvojitev predsedniške nominacije republikanske stranke, guverner Floride Ron DeSantis, je rusko invazijo na Ukrajino opredelil kot ozemeljski spor in dodal, da zaščita Ukrajine ni eden od pomembnejših nacionalnih interesov ZDA. S tem se je pridružil Donaldu Trumpu in se zameril vodilnim senatnim republikancem.

DeSantis, ki se je do zdaj uspešno izogibal vprašanju o Ukrajini, je svoje stališče podal v odgovoru voditelju televizije Fox News Tuckerju Carlsonu. Ta je DeSantisu in drugim verjetnim republikanskim predsedniškim kandidatom ter tistim, ki so kandidaturo že razglasili, poslal vprašanja o tej temi.

"Čeprav imajo ZDA veliko pomembnih nacionalnih interesov – varovanje naših meja, reševanje krize pripravljenosti naše vojske, doseganje energetske varnosti in neodvisnosti ter zadrževanje gospodarske, kulturne in vojaške moči kitajske komunistične partije –, nadaljnje zapletanje v ozemeljski spor med Ukrajino in Rusijo ni eden od njih," je odgovoril DeSantis.

Trump je v odgovoru na Carlsonov vprašalnik ponovil svoje prejšnje kritike predsednika Joeja Bidna glede Ukrajine in zatrdil, da je čas, da se sprti strani dogovorita o sporazumu. Trump je dejal, da bi v morebitnem dogovoru dovolil Rusiji, da prevzame dele Ukrajine. Dodal je, da je nasprotovanje Rusiji v strateškem interesu Evrope, ne pa tudi ZDA.

Trumpova izjava ni presenečenje, saj je napadal zvezo Nato in kritiziral transatlantsko zavezništvo med ZDA in Evropo že v času predsedniške kandidature leta 2016. Ker se bo DeSantis boril za prevzem Trumpove volilne baze, tudi njegovo stališče ni presenetljivo, čeprav je razburilo številne znane republikanske politike.

6.33 Putin napovedal novo strategijo mobilizacije

Ruski predsednik Vladimir Putin je napovedal novo strategijo za mobilizacijo "usposobljenih delavcev v rusko obrambno industrijo", poroča Ameriški Inštitut za preučevanje vojne (ISW).

ISW se sklicuje na Putinovo izjavo med obiskom proizvodnje letal v mestu Ulan-Ude na jugu Sibirije 14. marca, ko je dejal, da ruski obrambni industriji primanjkuje usposobljenih kadrov. Napovedal je vrsto reform, s katerimi bi med drugim v vojaško industrijo pritegnili več strokovnjakov ter jim zagotovili državna stanovanja in višje plače.

Ta poteza ruskega vodstva po ugotovitvah ISW nakazuje, da Kremelj daje prednost usposobljenim kadrom pri proizvodnji ruskega orožja pred usposobljenimi vojaki v ruski vojski.

Novica prihaja sredi ruskega napredovanja v Bahmutu. Jevgenij Prigožin, vodja najemniške skupine Wagner, je včeraj zatrdil, da so njegovi plačani borci prevzeli nadzor nad industrijsko cono v Bahmutu.

Ukrajina je sicer poudarila svojo zavezanost obrambi Bahmuta, potem ko se je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski včeraj srečal z najvišjimi generali. Ukrajinski vrhovni poveljnik Valerij Zalužni je dejal, da je mesto "izjemnega strateškega pomena".

Ukrajina se je pri obrambi mesta morala spoprijeti z velikimi izgubami.