"Propad Lehman Brothers razgalil slabe stvari v finančnem sistemu"

Propad četrte največje ameriške banke je sprožil plaz, ki se do danes marsikje še ni ustavil. Ameriška vlada je, da bi se izognila zlomu finančnega sistema, namenila več sto milijard dolarjev za reševanje bank, velikih finančnih institucij in avtomobilskih podjetij. Nasprotniki stečaja Lehman Brothers menijo, da bi morala vlada pri življenju ohraniti tudi to banko, češ da bi bila to cenejša rešitev za gospodarstvo.

Finančni analitik Andraž Grahek se ne strinja: "To absolutno ni bila napaka, ker so se na žalost taka neravnotežja v finančnem sektorju nabrala, da bi to prej ali slej izbruhnilo. Propad Lehman Brothers je samo razgalil vse slabe stvari, ki so se nabrale na sploh v finančnem sistemu po vsem svetu." Dodaja, da je propad 158 let stare ustanove prisilil oblasti, da so se začele ukvarjati s saniranjem stanja. Če bi s tem odlašali, pravi, bi bili škoda za gospodarstvo in gospodarska kriza še mnogo globlja, "ker bi se nekako pretvarjali, da teh stvari ni, in bi bilo bolj boleče. Napaka bi bila, če bi se pretvarjali ali pa našli neko rešitev, ko bi hoteli pod preprogo pomesti resnično stanje, ker potem bi bile ZDA še danes v krizi".

"Glavo še vedno tiščimo v pesek" Neposrednih primerjav med Lehman Brothers in slovenskimi bankami ni mogoče delati, meni Grahek. Edino primerjavo vidi v tem, da bodo likvidacije bank, kot sta Factor banka in Probanka, razgalile, koliko težav ima še slovenski bančni sistem. "Edino, kar vidim kot veliko razliko, je to, da ZDA, kjer so vajeni teh gospodarskih ciklusov, ukrepajo hitro, pri nas pa še vedno tiščimo glavo v pesek. Država je nase prevzela dodatne obveznosti, mislim, da teh, če bi prej ukrepali in pravilno ukrepali, absolutno ne bi potrebovali. Vsi si zaslužijo globoko negativno oceno, vse administracije doslej, ker so odlagale resnost predvsem v delu sistemskih bank," dodaja.

Pet let po katastrofi so vzroki zanjo znani. V obdobju nepremičninskega razcveta so posojila za nakup nepremičnin radodarno delili tudi takim, ki jih niso bili sposobni odplačevati. Posojilodajalci so tako imenovane drugorazredne hipoteke pretvorili v vrednostne papirje in jih prodajali po ZDA in svetu. Nepremičninski mehurček je počil, ko je začela rasti inflacija in so morale centralne banke dvigniti obrestne mere in zmanjšati količino denarja na trgu. Številni zaradi višjih obrestnih mer niso mogli več odplačevati posojil. Banke so jim zaplenile nepremičnine, vendar njihova prodajna cena ni bila visoka, zato so imele banke izgube.

"Sistem se še ni povsem prečistil" Čeprav so vzroki krize znani, pa njihovo odpravljanje, s katerim bi preprečili ponovitev zloma, napreduje počasi. Bankirji z Wall Streeta, ki spet beležijo visoke dobičke, zavlačujejo uveljavljanje reform. Se svet iz lekcije Lehman Brothers ni nič naučil? "Ni samo Lehman Brothers. Ljudje vidijo vrh ledene gore, ne vidijo pa gore, ki je potopila Titanik ali pa ga skoraj potopila. Nekaj smo se gotovo naučili. Naučili smo se, da so neki določeni načini financiranja in divje neregulacije, kot smo jih imeli v določenih delih finančne panoge, nevzdržni in lahko škodijo vsemu gospodarstvu. Je pa res, da se sistem še ni čisto prečistil in bo to še nekaj časa trajalo," meni Grahek.