Proces Brdo gre naprej tudi s podporo Francije in Hollanda

Hollande je poudaril, da je Francija "bila, je in bo" podpornica Zahodnega Balkana v EU, svojo vlogo v regiji bo še okrepila.

Kot je na novinarski konferenci po plenarnem zasedanju povedal Borut Pahor, so se voditelji strinjali, da gre proces Brdo naprej, in že dosegli dogovor, da bo naslednje srečanje na Hrvaškem. EU bo na njem predstavljal predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz, je razkril.

Pahor: Vsi prisotni se zavedajo "velike priložnosti" Vsi prisotni se zavedajo "velike priložnosti" te pobude, je zatrdil slovenski predsednik, ki skupaj s hrvaškim kolegom Ivom Josipovićem gosti neformalno srečanje voditeljev.

Povedal je tudi, da so predsedniki sprejeli zaključke srečanja oz. skupen dokument, v katerem so zapisali cilje današnjega srečanja in svoje namene za prihodnost. Vsebina bo objavljena v kratkem.

"Balkan mora iti naprej po poti priložnosti" Dejstvo, da bo srečanje očitno okronano s tovrstnim dokumentom, kateremu so prikimali vsi, že samo po sebi sicer velja za precejšen dosežek.

Kot je ocenil Pahor, Zahodni Balkan mnogi v Evropi na žalost še vedno povezujejo z nevarnostjo in nestabilnostjo, ne pa s priložnostjo. To perspektivo je treba spremeniti, Zahodni Balkan mora iti skupaj z EU naprej "po poti priložnosti", je poudaril.

Hollande: Do naslednje širitve EU verjetno ne bo prišlo tako hitro Obenem je priznal, da do naslednje širitve EU verjetno ne bo prišlo tako hitro, kot bi si države aspirantke želele. Bistveno je, da se medtem na Zahodnem Balkanu rešujejo še odprta vprašanja, da se ne bi nato nevarno zaostrila v finalu približevanja EU. Kot primer tega neželenega scenarija je navedel spor med Slovenijo in Hrvaško glede meje na morju.

"Bolj kot bomo probleme reševali sproti, bolj atraktiven bo ta prostor za širitev unije. In to je namen in vloga procesa Brdo," je poudaril. Hollande je na novinarski konferenci zatrdil, da je udeležba na vrhu procesa Brdo zanj velika čast, ter spomnil na skupno zgodovino in tesne vezi Francije z Zahodnim Balkanom.

"Ne moremo pustiti ob strani velikega dela Evrope" Njegovo glavno sporočilo je sicer bilo potrditi podporo Francije vključevanju držav Zahodnega Balkana v EU. "Francija stoji ob vas in potrjuje vašo evropsko perspektivo," je poudaril.

"Glede na to, da smo sprejeli dejstvo, da mora biti Evropa realnost, ki bo pokrivala celotno celino, ne moremo pustiti ob strani velikega dela Evrope, ki je Zahodni Balkan," je še bil jasen. Kot je spomnil, je bila ravno Francija ena od pobudnic širitve unije na to regijo.

Obenem pa Hollande ni pozabil dodati, da morajo države na svoji poti v EU izpolniti vrsto pogojev. Poleg političnih, gospodarskih, institucionalnih in reform pravne države, ki jih mora izvesti vsaka posebej, je tu še en bistven pogoj, ki se nanaša na celotno regijo - regionalno sodelovanje in sprava.

"In prav to si želite doseči v tem procesu. Če ne boste rešili sporov in zagotovili varnosti, ne more priti do evropske integracije. Evropa lahko daje podporo, vendar ne more opraviti naloge namesto držav," je opozoril Hollande, ki se zaveda, da je proces Brdo "težavna pobuda" in da regijo Zahodnega Balkana še vedno težijo odprta vprašanja, ki od nas terjajo "budnost".

Francija pripravljena okrepiti svojo vlogo v regiji Je pa zbranim obljubil, da bo Francija "vedno na vaši strani" in bo pomagala pri doseganju sprave na Balkanu. Francija po njegovih besedah tu lahko odigra svojo vlogo - je namreč ena ustanovnih članic EU, ima dobre odnose z vsemi balkanskimi državami in njena beseda ima težo.

V preteklosti so Francozi že odigrali pomembno vlogo v regiji, predvsem v vojni v BiH in tudi na Kosovu, je spomnil. Sedaj pa so pripravljeni znova okrepiti svojo vlogo v regiji in poseči še v reševanje spora glede imena med Makedonijo in Grčijo, je napovedal Hollande in spomnil na dobre odnose med Parizom in Atenami.

Prisotnost francoskega predsednika ima veliko težo Kot zelo pozitiven vidik srečanja se ocenjuje prisotnost posebnega gosta Hollanda, saj je to pomembno sporočilo Zahodnemu Balkanu. Tokrat je prvič, da voditelji držav z območja nekdanje Jugoslavije in Albanije skupaj govorijo z nekim pomembnim voditeljem iz EU o svoji regiji.

Plenarnemu zasedanju je sledilo delovno kosilo voditeljev, ob robu pa poteka tudi vrsta bilateral in trilateral. Pahor naj bi se med drugim ločeno sestal z makedonskim in črnogorskim kolegom, že dopoldne je govoril s Hollandom. S slednjim se sicer ločeno srečujejo tudi ostali predsedniki.