Pristojni spodbujajo podjetja k sodelovanju v naložbenih programih EU za Zahodni Balkan

V prostorih predstavništva je za podjetja potekala predstavitev naložbenega okvira za Zahodni Balkan (WBIF).

Kot je v uvodu poudaril generalni direktor direktorata za gospodarsko in javno diplomacijo na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve Slobodan Šešum, slovenska podjetja, čeprav je Zahodni Balkan med najpomembnejšimi območji za slovensko gospodarstvo, trenutno le v majhni meri izkoriščajo potencial, ki ga predstavljajo naložbeni in razvojni programi EU za regijo. Da bi jih spodbudili in okrepili zavedanje o priložnostih, so zato organizirali današnji dogodek. Priložnosti za slovenska podjetja se pojavljajo tako na področju izvedbe gradbenih del kot tehnične pomoči.

Po besedah vodje Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Jerneje Jug Jerše je imenovanje nove Evropske komisije pod vodstvom Ursule von der Leyen zelo pomemben trenutek za Zahodni Balkan, saj ima širitev EU poudarjen pomen v nalogah nove komisarske zasedbe. Vloga Slovenije je pri tem nenadomestljiva, o čemer priča tudi resor širitve, ki ga bo vodila Marta Kos, je dejala Jug Jerše.

Fajon: Regija ima izjemen potencial

Slovenija za države kandidatke iz regije predstavlja tudi dokaz prednosti in koristi članstva v EU. A Unija se je naučila, da zgolj obet članstva ni dovolj za uspešno evropsko pot, ampak morajo biti koristi za prebivalstvo vidne prej. Tudi zato je v zadnjih letih oblikovala več mehanizmov za naložbeno in razvojno podporo regiji ter za njeno tesnejšo integracijo z notranjim trgom EU še pred vstopom v povezavo.

Da ima regija izjemen potencial, a pri tem potrebuje finančne in druge spodbude, je poudarila ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon. Na svojih obiskih v državah iz regije vidi željo in interes tamkajšnjih podjetij za investicije in tesnejše gospodarske odnose z EU.

Naložbeni okvir za Zahodni Balkan je bil dokončno vzpostavljen ravno med prvim predsedovanjem Slovenije EU in je zaživel v 2009, a kljub temu je prisotnost slovenskih podjetij pri izvajanju projektov na njegovi podlagi le majhna, je ugotavljala ministrica.

To obžaluje, saj vloge slovenskih podjetij, ki imajo v regiji velik ugled, ne vidi le v tem, da lahko s svojimi znanji veliko prispevajo k ciljem trajnostnega razvoja in krepitve stabilnosti ter blaginje na območju, ampak tudi v tem, da se na ta način krepi diverzifikacija slovenskega gospodarstva.

Podjetja je zato pozvala k večji angažiranosti in h gradnji dolgoročnih partnerstev na podlagi spoštovanja in trajnostnih praks. Ker je poslovanje v državah z območja lahko še vedno zahtevno, sta podjetjem, tako zagotavlja Tanja Fajon, na voljo slovenska gospodarska diplomacija in njena diplomatsko-konzularna mreža. Vlada pa se po njenih besedah tudi trudi izboljšati administrativni okvir v odnosih z državami iz regije.

Novice Tanja Fajon v družbi dveh ministrskih kolegov: Grozi nam izoliranost

Novice Komisarski dan D za Marto Kos

Do leta 2027 naj bi namenili za pet milijard sredstev

EU načrtuje do leta 2027 v države Zahodnega Balkana skupno vložiti okoli devet milijard evrov javnih sredstev in na ta način skupaj s sredstvi drugih javnih in zasebnih ustanov mobilizirati še bistveno več naložb v regiji. Osrednje orodje za implementacijo tega načrta je WBIF.

V okviru tega je bilo od 2009 do danes po besedah Holgerja Schröderja iz Evropske komisije aktiviranih okoli 4,8 milijarde evrov javnih in zasebnih sredstev, ta pa so skupaj mobilizirala za skoraj 40 milijard evrov naložb na različnih področjih. Poleg sredstev EU in partnerjev med vodilnimi mednarodnimi in nacionalnimi finančnimi ustanovami na čelu z Evropsko investicijsko banko k mehanizmu v vlogi donatorjev dodatno prispeva 13 držav, med njimi Slovenija.

Ob tem je EU leta 2020 oblikovala gospodarski in investicijski načrt za regijo, v okviru katerega naj bi do 2027 skupno namenili za pet milijard evrov sredstev. Do 2024 je bilo aktiviranih okoli tri milijarde evrov, s čimer so zagnali za okoli 10,5 milijarde evrov naložb na različnih področjih, je strnil Schröder. Trenutno sicer prevladujejo naložbe v prometno in energetsko infrastrukturo, a v prihodnje bo treba po njegovih besedah okrepiti še investicije v okoljsko in komunalno infrastrukturo, razvoj kadrov in digitalizacijo.

Obenem je lani Komisija predstavila načrt za gospodarsko rast Zahodnega Balkana, ki temelji na izvajanju strukturnih reform, tesnejši integraciji držav z EU in večji medsebojni povezanosti trgov v regiji ter na šestih milijardah evrov dodatnih finančnih sredstev. Od tega sta dve milijardi nepovratnih sredstev, štiri milijarde evrov pa je posojil. Črpanje denarja je odvisno od reformne uspešnosti balkanskih držav, približno polovica sredstev bo angažirana skozi WBIF, polovica pa bodo neposredna posojila v državne proračune.

Vlogo EIB, ki sofinancira projekte, za katere je bila angažirana okoli polovica nepovratnih sredstev v okviru WBIF, in priložnosti za sodelovanje v projektih s sofinanciranjem hišne banke EU je medtem predstavil vodja portfelja za Zahodni Balkan in Turčijo pri banki Branko Čevriz.