Pričakovali so "baby boom", zdaj so zaskrbljeni

Devet mesec kasneje je Francija namesto razcveta prebivalstva priča močnemu upadanju rojstev. Zdi se, da sta gospodarska negotovost in zaskrbljenost vplivali na odločitev o povečanju družine.

Število novorojenčkov v porodnišnici Saint-Denis na obrobju Pariza se je na primer od sredine decembra do sredine januarja znižalo za približno 20 odstotkov in naj bi vsaj v prvi polovici leta 2021 ostalo nižje kot leto poprej.

"Običajno je tu živahno," pojasnjuje koordinatorka babic Mabiala Moussirou iz omenjene porodnišnice, ki ima sicer eno najvišjih stopenj natalitete v Franciji. Med devetimi porodnimi sobami je bila v tem času v uporabi zgolj ena. Nenavadno tihi bolniški oddelki so očitno znak, kako lahko epidemija posredno vpliva na demografske podatke.

Podoben upad opažajo tudi drugje

Tudi v preostalih porodnišnicah v Franciji opažajo podoben upad rojstev: v Lyonu poročajo o 19-odstotnem padcu, v petih univerzitetnih bolnišnicah pa je število rojstev v primerjavi z rojstvi v lanskem januarju padlo za od 10 do 25 odstotkov. O podobnih trendih poročajo tudi v Italiji, znižanje rojstev napovedujejo v ZDA. Medtem ko nekatere države v razvoju beležijo začetke "baby booma", ki naj bi ga deloma sprožil manjši obseg financiranja in dostop do kontracepcijskih sredstev, poroča The Washington Post.

Kakšne bodo posledice

Strokovnjaki so vse bolj prepričani, da so nenadni padci rojstev v porodnišnicah prestrmi, razširjeni in nenadni, da bi bili naključni. Posledice upada rojstev naj sicer ne bi bile vidne v nekaj mesecih, ampak naj bi se pokazale v prihodnjih desetletjih.

"Plodnost je bila v preteklosti občutljiva na ciklične dogodke, kot so vojne, gospodarske krize in podobne razmere, in vsi ti dogodki povzročijo zmanjšanje in ne povečanje rojstev," pojasnjuje Arnaud Regnier-Loilier, direktor raziskav na francoskem inštitutu za demografske študije. Devet mesecev po katastrofi v Černobilu leta 1986 so na primer demografi v Italiji opazili nenavadno nizko rodnost. Raziskovalci sumijo, da lahko številni dejavniki, povezani s pandemijo koronavirusa, zmanjšujejo stopnjo plodnosti.

Posledice upada rojstev se bodo po napovedih strokovnjakov pokazale čez desetletja. Foto: Getty Images Zakaj ne bi povečali družine?

Razlogov za to odločitev je v tem obdobju zagotovo več. Ljudje, ki so lansko pomlad razmišljali o tem, ali bi imeli otroka, so se morda znašli brez dela ali pa so ugotovili, da se v večjih gospodarstvih beležijo rekordni krči. V Franciji se je gospodarstvo v prvem četrtletju leta 2020 zmanjšalo za 5,8 odstotka, kar je največji padec od začetka vodenja evidenc leta 1949, poroča državni statistični urad.

Nekatere družine so čutile pritisk, ko so imele starejše otroke doma, medtem ko so bile šole zaprte. Nekateri pari so morda ugotovili, da je nenehna bližina zaostrila njihov odnos. Nekatera območja Francije, ki zdaj poročajo o upadu rojstev, so bila tudi med najbolj prizadetimi območji v prvem valu okužb, kar kaže na možno povezavo.

Kako je z rojstvi v Sloveniji?

V Sloveniji sta se v decembru rodila 1.402 prebivalca, kar je 5,4 odstotka manj kot v decembru 2019. Statistični urad poroča tudi, da se je v letu 2020 rodilo 18.363 otrok, število rojenih je bilo za pet odstotkov nižje kot v letu 2019. Tudi sicer število rojstev v zadnjih desetih letih upada.

Kot za zdaj kažejo podatki, bo leto 2020 v Sloveniji predvsem zaradi visoke umrljivosti v novembru in decembru leto z najvišjim negativnim naravnim prirastom po letu 1945.