Torek, 27. 2. 2018, 15.22
6 let, 1 mesec
Pri nas zmrzujemo, na severnem polu pa se tali led
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,76
3
Medtem ko so v Evropi najhladnejši dnevi v letošnji zimi, v bližini severnega pola temperature vse prepogosto presežejo nič stopinj Celzija. Od 16. februarja so se nad ničlo dvignile že kar petkrat.
Temperature na meteorološki postaji Cape Morris Jesup, ki je na vrhu Grenlandije in ena izmed kopenskih točk, najbližjih severnemu polu, so se v zadnjih desetih dneh nad nič stopinj Celzija dvignile kar petkrat, in sicer 16., 17., 18., 20. in 21. februarja, poročajo tuji mediji.
Ta neobičajen pojav prikazuje ekstremen vremenski vzorec, ki je trenutno nastal na severni polobli. V preteklosti so temperature na tej postaji ničlo presegle le za kratek čas v februarju 2011 in 2017, letošnji presežki pa močno izstopajo.
Če je nekje mraz, mora biti drugje vroče
"Logično je, da je, če je nekje zelo mraz, nekje drugje nadpovprečno vroče," razlaga klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. Poudarja, da so vsa mrzla obdobja, tako trenutno evropsko kot ameriško izpred dveh mesecev, v znamenju ekstremov. "Zato je, ko je pri nas mraz, na Arktiki bolj toplo, ko je bilo v ZDA hladno, pa je bilo v Kanadi in na severnem polu zelo toplo," pojasnjuje.
Temperaturne anomalije 20. februarja - nenavadno mile arktične razmere v primerjavi s povprečnimi ter mraz na zahodu ZDA in Evrazije.
Spremenjena je splošna cirkulacija
"Če gledamo zadnja desetletja, glede na to, da imamo globalno toliko toplejše temperature, je ta pojav spremenjene energijske bilance celotnega planeta povzročil, da splošna cirkulacija deluje nekako drugače," razlaga klimatologinja.
Severni pol je izredno ranljiv
Neobičajno visoke temperature trenutno bremenijo Arktiko od pacifiške do severnoatlantske strani. Prostornina ledu je rekordno majhna, kar ima katastrofalne učinke na arktični ekosistem. Manjkajoča ledena površina izpostavlja obalne vasi poplavam ter otežuje lovcem lov na tjulenje in druge tradicionalne vire mesa. Prav tako ogroža vrste, kot je polarni medved, poročajo tuji mediji.
Tanjši ko je led, hitreje se tali.
Klimatologinja opozarja, da pri polu ne gre samo za to, da zamrzne in odmrzne. Zelo pomembno je namreč tudi, kako debela ledena odeja se ustvari. "Tudi kadar imamo kakšno leto, ko je malo več ledu, je ta še vedno neizpodbitno ves čas tanjši. In če je tanjši, se seveda tudi hitro stali. Na severnem polu tako nimamo več tistega debelega ledu, ki je včasih zdržal tudi v primeru toplejšega vremena. To je tisto, kar nas skrbi. Ne to, da ga je manj," poudarja.
Kakšne zime nas čakajo v prihodnje?
Klimatologinja pravi, da lahko zelo dobro napovemo podnebne razmere, torej to, da bo bolj toplo, konkretne zime pa ne moremo, ker je močno pod vplivom omenjenih anomalij. "Najpravilnejša napoved je le, da bo bolj ekstremna. Torej večja verjetnost je, da bo bolj ekstremna kot normalna," dodaja.
3