Premierka Bratušek na prvi uradni obisk v Italijo

Drugi dan obiska jo bo v Vatikanu na avdienci sprejel papež Frančišek.

Po napovedih iz Ljubljane bo z italijanskimi sogovorniki izmenjala oceno dvostranskih odnosov na več ravneh, ukrepe Slovenije za reševanje finančne in gospodarske krize, aktualne evropske teme ter nekatera druga aktualna mednarodno politična dogajanja. Pričakovati je tudi pogovor o položaju slovenske manjšine. Te teme so bile tudi osrednje med njenim ponedeljkovim obiskom na Dunaju, ki je bil tudi njej prvi obisk v tujini od prevzema položaja.

V četrtek bo premierka obiskala Vatikan, kjer se bo srečala z državnim tajnikom, kardinalom Tarcisiom Bertonejem, v avdienco pa jo bo sprejel tudi novi papež Frančišek. Kot so sporočili iz kabineta premierke, predstavlja obisk nadaljevanje že vzpostavljenega dialoga s Svetim sedežem in priložnost za nadaljnji razvoj in poglobitev odnosov.

Ob obisku bo predvidoma slovenska javna agencija za spodbujanje podjetništva, inovativnosti, razvoja, investicij in turizma (Spirit) z italijansko sorodno agencijo podpisala sporazum o sodelovanju.

Slovenija in Italija imata odlične politične odnose V kabinetu premierke so ob tem poudarili, da imata Slovenija in Italija odlične politične odnose ter izredno razvejano sodelovanje. Še posebej je intenzivno gospodarsko sodelovanje, zelo aktivno pa tudi sodelovanje na področju kulture in znanosti.

Dobro sodelovanje z Italijo je strateški interes Slovenije, saj predstavlja prvega partnerja na področju turizma, drugega na področju gospodarstva in tretjega investitorja, so še poudarili. Slovenija je lani izvozila v Italijo za 2,38 milijarde evrov, uvozila pa za 4,05 milijarde, kažejo podatki slovenskega statističnega urada.

Slovenija in Italija sta članici evroobmočja, ki se tako kot večina držav soočata s finančno-gospodarsko krizo. Italija, tretje največje gospodarstvo v območju evra, se trenutno sooča z najdaljšo recesijo po drugi svetovni vojni. Tudi po predčasnih volitvah, po katerih je konec aprila dobila vlado velike koalicije pod vodstvom Lette, pa še ni končana niti politična kriza.

Tako kot za Slovenijo so se tudi za Italijo v preteklosti trgi bali, da bi se utegnila znajti v enakem položaju kot ostale ranljive države, ki so že zaprosile za mednarodno pomoč, a so se razmere v zadnjih mesecih v zahodni sosedi izboljšali in strahovi so se pomirili.

Odprti vprašanji plinskih terminalov in povezavi pristanišč Na gospodarskem področju sta med državama že leta odprti predvsem dve vprašanji: gradnja plinskih terminalov v Tržaškem zalivu, ki jim Slovenija zaradi negativnih okoljskih vplivov nasprotuje, ter različni interesi pri povezavi pristanišč severnega Jadrana na vseevropske prometne koridorje. Slovenija si prizadeva za povezavo koprskega pristanišča v peti vseevropski koridor preko drugega tira Koper-Divača ter povezavo Trst-Divača, Italija pa je bolj zainteresirana za železniško povezavo Trst-Koper, ki pa bi lahko ogrozila potek petega koridorja prek Slovenije.

Med odprtimi vprašanji poleg tega ostaja vračanje slovenskih umetnin, zaseženih pred, med in po drugi svetovni vojni. Slovenija si tudi prizadeva za uresničevanje pravic slovenske manjšine v Italiji in uresničevanje obvez Rima do nje. Manjšina se namreč že leta srečuje s težavami, ker ni urejeno njeno sistemsko financiranje, pa tudi zaradi neuresničevanja zaščitnega zakona.

Premierka se je sicer pred obiskom v Rimu sestala s predstavniki manjšine, ki jim je zagotovila, da bo italijanskim sogovornikom prenesla njihova sporočila. Izpostavila je pomen sodelovanja in dialoga na državni in meddržavni ravni kot bistvenega elementa za učinkovito varstvo pravic manjšine. Poudarila je tudi pomen čezmejnega regionalnega sodelovanja.

Državi sicer od septembra 2008 odprta vprašanja rešujeta tudi na srečanjih koordinacijskega odbora ministrov, ki se je nazadnje sešel oktobra lani v Sloveniji. Za reševanja vprašanj manjšine je Italija tudi pri notranjem ministrstvu oblikovalo posebno vladno omizje, ki se je prvič sestalo septembra lani.