"Potrditev varčevalnih ukrepov edini način za preprečitev bankrota"

"Tistim, ki ugibajo o drugih možnostih, naj jasno povem: za preprečitev bankrota ni nobenega načrta B," je poudaril.

V pričakovanju glasovanja v grškem parlamentu To je še eden v vrsti pozivov EU prezadolženi Grčiji, naj opravi svojo domačo nalogo, če želi nadaljnjo mednarodno finančno pomoč - naslednji obrok posojil v višini 12 milijard evrov v okviru lani dogovorjene pomoči in nov sveženj pomoči.

Enako so minuli konec tedna opozorili voditelji članic EU. Rehn je ta poziv ponovil v pričakovanju glasovanja o varčevalnih ukrepih v grškem parlamentu, predvidenega za sredo in četrtek, ter v senci splošne stavke v Grčiji.

"Grčija je ta teden na ključnem križišču" "Grčija je ta teden na ključnem križišču. Na kocki sta prihodnost države in finančna stabilnost Evrope," je poudaril komisar. Ob tem je dejal, da verjame, da se grški politični voditelji zavedajo bremena odgovornosti na njihovih ramenih.

Rigorozni varčevalni ukrepi Grški parlament bo odločal o prenovljenem gospodarskem programu, ki vključuje srednjeročno fiskalno strategijo in program privatizacije. "To je treba potrditi, da bo sproščen naslednji obrok posojil," je dejal Rehn.

Varčevalni ukrepi, o katerih bo glasoval grški parlament, predvidevajo 28 milijard evrov prihrankov in program privatizacije, s katerim naj bi Grčija v štirih letih zbrala še 50 milijard evrov.

V zameno za to bosta EU in Mednarodni denarni sklad (IMF) Grčiji izplačala omenjen naslednji obrok posojil v okviru lani dogovorjene pomoči, ki v treh letih predvideva 110 milijard evrov pomoči, od česar območje evra prispeva 80 milijard evrov.

Poleg tega se bosta EU in IMF pod tem pogojem dogovorila o novem svežnju pomoči Grčiji, ki naj bi znašal do 120 milijard evrov in v katerem naj bi prostovoljno sodeloval tudi zasebni sektor. Ta naj bi zagotovil solventnost države po letu 2012.

Rehn: Gre tudi za socialno pravičnost Komisar Rehn je v sporočilu za javnost pred glasovanjem v grškem parlamentu izpostavil, da gre pri varčevalnih ukrepih tudi za "socialno pravičnost", saj je del teh prizadevanj tudi boj proti davčnim utajam in spodbujanje poštenega dela.

"Reforma gospodarstva je zagotovo izziv, a nedvomno bistveno boljša alternativa od bankrota, ki bi najmočneje udaril najbolj ranljive in najmanj privilegirane ljudi," je svoj današnji poziv k odgovornosti sklenil komisar Rehn.