"Poklicni revolucionar" izpodbija dosmrtno obsodbo

Zloglasni venezuelski terorist, 63-letni Carlos, njegovo pravo ime je Ilich Ramirez Sanchez, je na sodišče prišel brez odvetnikov. Tem je, kot je pojasnil, sam naročil, naj ne prihajajo. "Svojim odvetnikom sem prepovedal, da bi danes prišli in me branili," je sporočil sodišču in pojasnil, da se je za ta korak odločil, ker venezuelske oblasti niso privolile v to, da poravnajo njegove sodne stroške. "Nič nimam proti sodišču (...) Moj namen nikakor ni sabotaža sojenja," je zatrdil.

Carlos Šakal velja za simbol terorizma v obdobju hladne vojne. V zaporu je od leta 1994, ko so ga po letih na begu aretirali v Sudanu in izročili Franciji. Leta 1997 so ga spoznali za krivega umora dveh policistov in civilista ter ga obsodili na dosmrtno ječo.

Decembra 2011 je bil znova obsojen na dosmrtno ječo, tedaj zaradi napadov na dva francoska potniška vlaka, železniško postajo v Marseillu in prostore libijske revije v Parizu v letih 1982 in 1983. Napadal naj bi iz maščevanja, ker sta bila v Franciji aretirana dva pripadnika skupine, ki jo je Carlos vodil ob podpori nekdanje vzhodnonemške tajne policije Stasi.

Francoskemu tožilstvu morda niti ne bi uspelo doseči Carlosove obsodbe, če ne bi v letih po ponovni združitvi Nemčije in padcu komunizma objavili tajnih Stasijevih dokumentov. Prav na tem Šakal gradi svojo pritožbo, saj trdi, da so dokazi, zbrani iz Stasijevih dokumentov, že sicer nezanesljivi.

Hkrati s Carlosovim prizivom bo sodni senat znova odločal tudi o oprostilni sodbi, ki so jo sodniki decembra 2011 izrekli 70-letni Nemki Christi Fröhlich, obtoženi sodelovanja v enem od napadov. Že leta 2011 so ji sodili v odsotnosti in tudi tokrat je sporočila, da se sojenja ne bo udeležila.

Šakal se je rodil leta 1949 v družini premožnega marksističnega odvetnika. Študiral je v Moskvi, nato pa se je preselil v Libanon, kjer se je vključil v Ljudsko fronto za osvoboditev Palestine.

V preteklosti se je v različnih pogovorih z novinarji pohvalil, da je kot vodja skrajne skupine, ki je delovala v Evropi po naročilu obveščevalnih služb držav takratnega Varšavskega pakta in skupin palestinskih skrajnežev, izvedel na desetine napadov in ubil več sto ljudi. Sam sebe je poimenoval profesionalni revolucionar. V Franciji naj bi se proti njemu pripravljalo še eno, že tretje sojenje.