Pogrešano letalo: signal izginil, zakaj upanje še ni izgubljeno?

Preiskovalci, ki vodijo reševalno akcijo, so sporočili, da so za zdaj prekinili podvodno iskanje, osredotočajo pa se predvsem na lovljenje morebitnih novih signalov, ki bi zožili področje iskanja. Nazadnje so signal zaznali konec tedna.

Obstaja možnost, da skrinjici še vedno oddajata signal Čeprav je običajna življenjska doba baterij v črnih skrinjicah okoli 30 dni, avstralski obrambni minister David Johnston meni, da obstaja možnost, da oddajanje signala še vedno funkcionira tudi po 32 dneh. "Pred sabo imamo vsaj še nekaj dni intenzivnega iskanja. V kompleksno in težavno nalogo bomo vložili vse resurse," je še dejal Johnston. Kot je zatrdil Angus Houston, bodo iskalno akcijo nadaljevali, dokler res ne bo več nobene možnosti, da bi še lahko zaznali signal, ki bi ga oddajali skrinjici pogrešanega letala.

Signali, ki so jih zaznali tako kitajska kot avstralska ladja, so bili do zdaj najboljša sled za letalom, ki ga pogrešajo že mesec dni.

Tudi brez signala do črne skrinjice Čeprav se nadaljuje intenzivno iskanje črnih skrinjic in preiskovalci še vedno računajo na to, da še oddajata signal, pa upanje, da bi ju našli, še vedno ostaja tudi po tem, ko signala zagotovo ne bo več.

Spomnimo, da je airbus A330 letalske družbe Air France strmoglavilo sredi Atlantskega oceana 1. junija 2009 na poti iz brazilskega Ria de Janeira proti Parizu. V nesreči je umrlo 228 ljudi.

Preiskovalci so v Atlantiku odkrili obe črni skrinjici, in to kar dve leti po usodni nesreči, maja 2011. Ker sta bili napravi na dnu oceana v globini skoraj štiri kilometre skoraj dve leti pod močnim pritiskom, so mnogi dvomili, da še vsebujeta podatke, ki bi jim lahko pomagali.

Izkazalo se je, da so se ohranili vsi podatki o letu, med drugim pa so tako na primer ugotovili, da pilot ob nesreči ni bil v pilotski kabini.

Iskanje težje, ker sledi ni Od nesreče naprej so sicer potekale štiri reševalne akcije, odkrili pa so večino delov letala in tudi trupla ponesrečencev. Ob tem velja izpostaviti, da so ravno zaradi tega imeli preiskovalci nekoliko lažje delo kot preiskovalci, ki vodijo reševalno akcijo malezijskega letala, ki niso odkrili še niti enega predmeta, za katerega bi lahko potrdili, da pripada pogrešanemu letalu.

Ker so torej v primeru francoskega letala lažje ocenili, kje je letalo strmoglavilo, se je zadnja iskalna akcija osredotočila na 10.000 kvadratnih kilometrov morskega dna in na koncu dala pozitiven rezultat.

V primeru malezijskega letala preiskovalce in vse sodelujoče v iskalni akciji tako po vsej verjetnosti čaka še zelo dolga pot.