Sreda, 10. 6. 2020, 7.02
3 leta, 10 mesecev
Po ZDA sprejemajo ukrepe proti policijskemu nasilju
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,30
1
Dva tedna protestov proti policijskemu nasilju po smrti 46-letnega Georgea Floyda v Minneapolisu sta v ZDA že prerasla v konkretne ukrepe za spremembe policijskih postopkov za zmanjšanje nasilja. Policijski sindikati se sicer upirajo, a jih trenutno nihče ne upošteva.
Kongres zvezne države New York je v torek potrdil predlog zakona, po katerem bodo kartoteke nasilnih policistov javno objavljene. Do zdaj je bilo nemogoče priti do podatkov o tem, koga je ubil ali pretepel določen policist v preteklosti. Pripravljajo se tudi druge spremembe, kot so obvezne kamere na telesih policistov, zagotavljanje zdravniške oskrbe in duševne pomoči aretiranim, prepoved davljenja in podobnih prijemov, po drugi strani pa tudi olajšanje tožb proti tistim, ki lažno prijavljajo zločine iz rasizma, navaja STA.
Aretirali policista, ki je porinil protestnico
V New Yorku so v torek aretirali policista Vincenta D'Andraia, ki je 29. maja brez provokacije surovo porinil protestnico, ki je padla in z glavo udarila ob pločnik. Obtožen je napada. Sodnik ga je sicer takoj izpustil brez varščine, vendar mu je ukazal prepoved približevanja napadeni. Newyorški župan Bill de Blasio je napovedal še več pregonov nasilnih policistov in tokrat ga prvič ni ganilo ogorčenje vodje policijskega sindikata Pata Lyncha, piše STA.
"Žrtvujejo policiste, da si rešijo lastno politično kožo"
Lynch župana kritizira že od nastopa položaja in ognjevito brani pravico policistov, da delajo praktično vse, kar jim pade na pamet. "Žrtvujejo policiste, da si rešijo lastno politično kožo. Policiste pošiljajo nad protestnike brez podpore in načrta. Naj se sami spopadajo z drhaljo. Naj poudarim, da so newyorški policisti v prizadevanjih za zaščito mesta prepuščeni sami sebi," je dejal Lynch, ki pa ga politiki zaradi pritiska javnosti tokrat ignorirajo.
V San Franciscu je okrožni tožilec Chesa Boudin zagotovil, da bodo žrtve policijskega nasilja od zdaj dobile javno pomoč za stroške pogreba ali zdravljenja. Za grehe policistov bodo torej še naprej plačevali davkoplačevalci, kar pa predsednika sindikata Tonyja Montoyo ni ustavilo pri kritikah. "Gre za politično potezo. Namesto da bi si prizadeval za pomoč žrtvam posilstev, napada ali ropa, se je odločil za pomoč kriminalcem," je dejal Montoya, piše STA.
IBM ne bo več ustvarjala tehnologije za prepoznavanje obrazov
Od sodelovanja s policijo se odmika celo korporacija IBM, ki je napovedala, da ne bo več ustvarjala tehnologije za prepoznavanje obrazov. Glavni izvršni direktor IBM Arvind Krishnja je dejal, da je treba začeti dialog, kako lahko policija uporablja to tehnologijo, ki se lahko zlorabi za masovni nadzor in rasno profiliranje. IBM ima slabo vest skupaj z Amazonom in Microsoftom, saj so testiranja tehnologije pokazala, da je lahko tudi računalnik rasno pristranski, navaja STA.
Kongresni demokrati so že pripravili obsežne reforme na nacionalni ravni, vprašanje pa je, kaj bodo storili republikanci s predsednikom Donaldom Trumpom na čelu. Kongresni demokrati trenutno zahtevajo preiskavo napada policije in vojske na mirne protestnike pred Belo hišo pred tednom dni, da se je predsednik Donald Trump lahko v miru sprehodil do bližnje cerkve in se fotografiral s svetim pismom v roki.
Proteste in za njimi reforme je omogočila nova tehnologija, saj je bilo v preteklosti, ko ni bilo kamer, nemogoče dokazati policijsko nasilje. Policisti držijo skupaj in v primeru nasprotujočih si trditev so sodišča redno verjela policistom. Ti sicer še vedno predstavljajo svojo različico incidentov, čeprav obstajajo posnetki.
Pretekli teden sta dva policista odrinila 75-letnika, ki si je na pločniku razbil glavo, v poročilo pa so policisti napisali, da se je spotaknil sam. Prejšnji teden je policist surovo premlatil 21-letnega protestnika v Philadelphii, v poročilu o aretaciji pa je pisalo, da je protestnik napadel policista. Policisti so lagali glede tega, čeprav so obstajali posnetki. Policija pojasnjuje, da morda včasih nastane napaka pri poročanju, navaja STA.
Včasih so se s tem brez težav izvlekli, ker ni bilo kamer. Zdaj so posledice. Leta 2014 je na primer policist v Chicagu ustrelil 17-letnika in v poročilo napisal, da ga je napadel z nožem. Leta 2015 je prišel na dan posnetek, ki kaže, da je šel fant dejansko stran od policista. Ta je zdaj v zaporu. Podobnih primerov zavajanja je bilo samo med zdajšnjimi protesti zaradi Floydove smrti več sto, še poroča STA.
1