Po tisoč letih prvo srečanje dveh vplivnih poglavarjev

Papež Frančišek, poglavar Rimskokatoliške cerkve, in patriarh Kiril, poglavar Ruske pravoslavne cerkve, sta si izmenjala prisrčen pozdrav, se objela in poljubila. Nato sta začela pogovore za zaprtimi vrati.

"Končno se vidiva, brata sva!" Papež je najprej vzkliknil "Končno se vidiva, brata sva!" "Jasno je, da je to božja volja," je dodal, v nadaljevanju pa patriarha večkrat v španščini nagovoril z "brat". Patriarh pa je dejal, da so "zdaj stvari lažje". Ob prihodu na letališče je patriarh v izjavi za medije menil, da prihaja do srečanja ob pravem času in na pravem kraju. Po njegovih besedah ni ovir za organizacijo novih tovrstnih srečanj.

Na letališču v Havani se bosta tri ure pogovarjala na štiri oči. Osrednja tema pogovora bo preganjanje kristjanov na Bližnjem vzhodu in v Afriki, poglavarja pa bosta srečanje sklenila s sprejetjem skupne izjave. Ni znano, ali bosta govorila tudi o Ukrajini, kjer Vatikan Ruski pravoslavni cerkvi očita, da ne prispeva k spravi, ampak da patriarh Kiril kot marioneta ruskega predsednika Vladimirja Putina še podžiga državljansko vojno. Srečanja v Havani verjetno ne bi bilo, če svojega blagoslova ne bi dal tudi Putin.

Na poti v Mehiko se je sicer papež Frančišek ustavil še na Kubi. Tja je sicer prvi prispel patriarh Kiril, poglavar Ruske pravoslavne cerkve, ki zajema več kot dve tretjini od okoli 200 milijonov pravoslavnih vernikov na svetu.

Govorita v en glas Jabolko nezaupanja med obema Cerkvama je tudi zaskrbljenost pravoslavcev, da skuša Vatikan dobiti vpliv nad pravoslavnimi verniki, čeprav so le redki prestopili med katolike.

V sklepni izjavi, katere besedilo je po navedbah Ruske pravoslavne cerkve že usklajeno, naj bi pisalo, da sta si obe strani srečanje želeli že dolgo in da vodji obeh Cerkva v najpomembnejših vprašanjih, ki trenutno najbolj vznemirjajo človeštvo, govorita v en glas.

Papež Frančišek je že ob začetku pontifikata leta 2013 zbližanje z drugimi krščanskimi cerkvami izpostavil kot eno od prednostnih nalog. Ta teden je v pogovoru za italijanski dnevnik Corriere della Sera zbliževanje s Pravoslavno cerkvijo označil za del širše politike gradnje mostov.

Mostove si je prizadeval graditi že slovanski papež Janez Pavel II. , a je njegova prizadevanja oviralo nezaupanje po koncu hladne vojne. Papež Pavel VI. pa se je leta 1964 sestal z istanbulskim patriarhom Atenagorejem. Leta 2014 sta se v Jeruzalemu srečala njuna naslednika, papež Frančišek in patriarh Bartolomej.

Tokratno srečanje vrhovnih poglavarjev Katoliške in Ruske pravoslavne cerkve je prvo po razkolu krščanskega sveta na rimskokatoliški in pravoslavni del leta 1054, ko sta papež Leon IX. in patriarh Mihael I. izobčila drug drugega. Glavni razlog za veliko shizmo pred skoraj tisoč leti je bila vloga papeža. Cerkvi sta se skušali združili leta 1274 z drugim lyonskim koncilom in leta 1439 z baselskim koncilom, a je sklepe obeh koncilov Pravoslavna cerkev zavrnila, ker so zaobšli avtoriteto patriarhov.

Cerkvi ostajata razdvojeni do danes, današnje srečanje naj bi poskrbelo za otoplitev odnosov, utegnilo pa bi pripeljati tudi do prvega obiska kakega papeža v Moskvi.