Nedelja, 9. 12. 2018, 18.42
5 let, 11 mesecev
Nobelov nagrajenec: Ženska telesa so postala bojišča in tega ne smemo sprejeti
Letošnja Nobelova nagrajenca za mir, kongovski zdravnik Denis Mukwege in jazidska aktivistka Nadia Murad, sta danes pozvala k več prizadevanjem na področju preprečevanja spolnega nasilja nad ženskami, še posebej na vojnih območjih. Zgolj opozarjanje na to obliko nasilja namreč ni dovolj, potrebno je ukrepanje, sta poudarila.
Denis Mukwege in Nadia Murad sta dobitnika najprestižnejše izmed Nobelovih nagrad zaradi njunih prizadevanj na področju boja proti spolnemu nasilju kot orožju v vojnah in oboroženih konfliktih. Norveški odbor za Nobelovo nagrado je to odločitev sicer sprejel že oktobra, dobitnika pa bosta nagrado prejela v ponedeljek na svečani prireditvi v Oslu.
Mukwege je dan pred tem dogodkom na novinarski konferenci v Oslu poudaril, da ni dovolj zgolj govoriti in zavračati te oblike nasilja, "temveč je treba resnično ukrepati". "Ženska telesa so postala bojišča in tega ne smemo sprejeti," je njegova opozorila povzela nemška tiskovna agencija dpa.
Nasilje pri življenju ohranja molk
Spomnil je še, "da nasilje pri življenju ohranja molk". "Posiljevalci še naprej posiljujejo, ker vedo, da bodo ženske to prikrile," je dodal.
Triinšestdesetletni Mukwege je večino svojega življenja namenil pomoči žrtvam spolnega nasilja v Demokratični republiki Kongo. Tu je pomagal več tisoč ženskam, ki so utrpele fizične in psihične poškodbe na od vojne razdejanem vzhodu države. Je tudi glasen kritik oboroženih skupin, domačih političnih voditeljev in mednarodne skupnosti, ki po njegovem mnenju ne ukrenejo ničesar zoper množična posilstva.
Letošnja Nobelova nagrajenca za mir, kongovski zdravnik Denis Mukwege in jazidska aktivistka Nadia Murad, sta danes pozvala k več prizadevanjem na področju preprečevanja spolnega nasilja nad ženskami.
Preživela je ujetništvo Islamske države
Na konferenci je spregovorila tudi Nadia Murad. Izrazila je upanje, da bo ta prestižna nagrada "odprla še več vrat", da bodo ženske in dekleta, ki trpijo, lahko dobile pravico.
Petindvajsetletna Nobelova nagrajenka za mir je postala neutrudna aktivistka za pravice jazidske skupnosti - verske manjšine, ki živi na območju Sirije in Iraka - potem, ko je preživela trimesečno ujetništvo skrajne skupine Islamska država. Leta 2014 so namreč skrajneži zajeli njeno domačo vas v Iraku in jo ugrabili, Muradova pa je bila v času ujetništva med drugim žrtev prisilne poroke, fizičnih zlorab in skupinskih posilstev.
Danes je tudi ambasadorka ZN za žrtve trgovine z ljudmi ter je v prvih vrstah, ko gre za boj za zaščito Jazidov in iskanje pravice za žrtve džihadistov.
Preberite še: